Gre za določbe zakona, ki se nanašajo na razrešitev svetovalca za begunce, na prenehanje zakonitega zastopnika mladoletnika brez spremstva in na svobodo gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, so sporočili z ustavnega sodišča.
Zakon o mednarodni zaščiti med drugim ureja pogoje za imenovanje in razloge za razrešitev svetovalca za begunce. Določa, da je razrešitev svetovalca dopustna, če se ugotovi, da mu je znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, da mu je znana dejanska prosilčeva starost, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa.
Po mnenju predlagateljev, skupine poslancev DZ-ja, je ta ureditev v neskladju z več členi ustave, ker naj bi nesorazmerno posegala v zaupno razmerje med svetovalcem za begunce in prosilcem.
Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da je razmerje med svetovalcem za begunce in prosilcem za mednarodno zaščito take narave, da uživa ustavnopravno varstvo iz 35. člena ustave. Obenem je upoštevalo stališče, da pomeni zakonska ureditev, ki svetovalcu za begunce nalaga dolžnost, da pristojnim organom sporoči informacije o prosilcu za mednarodno zaščito, ki so povezane z vsebino dela svetovalca za begunce v smislu razkrivanja vsebine pravnega razmerja, v zvezi s katerim je prosilec potreboval strokovno pomoč, poseg v pravico do zasebnosti, so sporočili z ustavnega sodišča.
>> Več: Zakon o mednarodni zaščiti po mnenju ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo
