Med pravicami, ki se bodo prve začele izvajati, je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Ta bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v vrednosti 1,2-kratnika minimalne plače v državi, če bo oskrbovalec skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v vrednosti 1,8-kratnika minimalne plače. Na voljo bo imel 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa bo v tem času v socialnovarstveni ustanovi, ki ji bo nudila enak obseg storitev.
Večina pravic bo začela veljati šele prihodnje leto
Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Uporabnik bo lahko v tem okviru dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše. Vključuje denimo pomoč pri oblačenju in hranjenju ter pomoč pri jemanju zdravil.
Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo spremljala njegovo stanje. Če bo denimo padel, ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev bo brezplačna in splošno dostopna.
Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji v skladu s tem zakonom bo mogoče uporabiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za nastanitev, medtem ko bo celoten obseg socialnovarstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
>> Več: Zakon o dolgotrajni oskrbi za zdaj prinaša nove pravice oskrbovalcem družinskih članov
