Predlog zakona predvideva celovito statusno preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v novoustanovljeno delniško družbo z imenom Nacionalni demografski sklad (NDS). Na to novo superstrukturo naj bi se preneslo skoraj celotno premoženje, ki ga trenutno upravlja SDH, s čimer bi sklad centraliziral približno 17 milijard evrov državnih naložb. Finančni minister je ob predstavitvi poudaril, da so demografski trendi in staranje prebivalstva kritični, saj se bodo letni izdatki za pokojnine s sedanjih sedmih milijard evrov do leta 2050 povzpeli na devet milijard evrov, zaradi česar so novi proračunski viri neizogibni. Po predlaganem ključu naj bi NDS vsako leto v pokojninsko blagajno (ZPIZ) vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin iz prodaje naložb tekočega leta, preostanek donosov pa bi se plemenitil znotraj sklada za zagotavljanje dolgoročne akumulacije sredstev.
Posebej kompleksen pravni vidik predloga, ki že sproža polemike, pa je vključitev naložb, ki so trenutno v lasti avtonomnih javnih blagajn. Zakon namreč predvideva, da bodo v NDS preneseni tudi kapitalski deleži Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poleg tega predlog predvideva popolno pripojitev Kapitalske družbe (KAD) in Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) k novonastalemu skladu, s čimer bi ti subjekti prenehali obstajati kot samostojne pravne osebe.
Upravljanje in nadzor nad NDS bosta strukturirana skozi tripartitni sistem, ki vključuje skupščino, upravo in devetčlanski nadzorni svet. Vlada RS naj bi neposredno imenovala pet nadzornikov, preostale štiri pa Državni zbor na predlog strokovnih in stanovskih združenj. Uprava sklada bo tričlanska, izbrana na podlagi javnega razpisa. Zakonodajalec v besedilu izrecno poudarja implementacijo načel skrbnosti, vestnosti, transparentnosti ter uskladitev delovanja z mednarodnimi smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede korporativnega upravljanja družb v državni lasti. Sklad bo zavezan k javnemu razkrivanju politike upravljanja naložb, meril uspešnosti ter podrobnih izjav o preprečevanju nasprotja interesov svojih funkcionarjev.
Kljub optimizmu pripravljavcev zakona, ki si želijo uveljavitev predpisa s 1. januarjem prihodnjega leta, so se v strokovni javnosti že pojavili pomisleki in kritični odzivi, ki spominjajo na neuspešen poskus ustanovitve tovrstnega sklada iz leta 2020. Reprezentativne sindikalne centrale opozarjajo, da gre pri prenosu premoženja ZPIZ in ZZZS za poseg v namensko premoženje zavarovancev. Sindikati izpostavljajo tveganje, da bo centralizacija premoženja pod okriljem ene same institucije povečala neposredni politični vpliv vladajoče koalicije na gospodarstvo, saj ima izvršna veja oblasti ključno vlogo pri imenovanju nadzornikov.
Pri oblikovanju slovenske rešitve se predlagatelj naslanja na primerjave z drugimi državami članicami Evropske unije, ki so že uspešno uveljavile sorodne modele državnega suverenega sklada. Najpogosteje izpostavljen tovrstni primer znotraj EU je Švedska s svojim sistemom javnih pokojninskih skladov AP (Allmänna Pensionsfonden), natančneje s skladom AP4, ter Francija s svojim skladom za stabilizacijo pokojnin (Fonds de réserve pour les retraites – FRR). Švedski model temelji na visoki stopnji razpršenosti tveganj in popolni avtonomiji upravljanja, kjer skladi delujejo neodvisno od vsakokratne vladne politike in investirajo premoženje na mednarodnih kapitalskih trgih po striktnih tržnih zakonitostih, kar jim prinaša stabilne dolgoročne donose.
Praktični vpliv
Predlog zakona se trenutno nahaja v začetni fazi javne obravnave, ki na portalu eDemokracija poteka do vključno 21. julija 2026. Ker so predvidene spremembe statusnopravne narave, morajo pravni svetovalci in korporativni pravniki v družbah, kjer imata SDH ali KAD lastniške deleže, pozorno spremljati prehodne določbe glede prenosa korporacijskih pravic. Odvetniki in pravne službe gospodarskih družb morajo do zaključka javne obravnave preučiti predvideni mehanizem koncentracije upravljavskih pravic in po potrebi vložiti formalne pripombe na Ministrstvo za finance.
Viri in reference
- Predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu (EVA: 2026-1611-0061)
- Spletni portal Vlade RS (GOV.SI): V javni obravnavi predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu
- Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1)
- Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (OECD Guidelines on Corporate Governance of State-Owned Enterprises), https://www.oecd.org/corporate/soes/
