Predstavniki rektorske konference so s spremembami zadovoljni, saj menijo, da gredo v smeri večje kakovosti in dolgoročne stabilnosti slovenskega visokega šolstva. Nasprotno pa so v Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov prepričani, da se bodo koncesije na podlagi novega zakona podeljevale na podlagi posameznih interesov.
Potem ko je bil stari zakon v tridesetih letih trinajstkrat noveliran, so na ministrstvu za visoko šolstvo v sodelovanju s posebno delovno skupino pripravili povsem novega. Ta prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar vključuje tudi investicije v visokošolsko infrastrukturo in študentske domove, je pred časom povedal minister Igor Papič.
"Druga pomembna novost je, da se obstoječe štiriletne pogodbe o financiranju univerz podaljšujejo na šest let, s tem, da se po treh letih naredi revizija. Oba ukrepa, višje financiranje in pa daljše obdobje sklepanja pogodb, omogočata bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov," je pojasnil Papič.
>> Več: Začel je veljati zakon o visokem šolstvu, ki prinaša tudi nov način financiranja
