Začasna zaščita razseljenih oseb: vlada predlaga nižje pomoči

Od krizne pomoči k dolgotrajnejši oskrbi

Začasna zaščita je bila na ravni EU aktivirana marca 2022 kot kolektivni odgovor na razseljevanje zaradi ruske invazije na Ukrajino. Omogoča hitro ureditev prebivanja in dostop do osnovnih pravic ter razbremenjuje individualne azilne postopke. Ker varna vrnitev še ni zagotovljena, je bila podaljšana do 4. marca 2028. Ukrep, zasnovan za izredne razmere, tako postaja dolgotrajnejši okvir bivanja.

Po oceni predlagatelja sedanja ureditev premalo spodbuja osamosvajanje delovno sposobnih oseb. Te se lahko zaposlijo brez delovnega dovoljenja, vendar zaposleni v državnih nastanitvenih zmogljivostih po sedanji ureditvi prispevajo za prehrano, ne pa tudi za nastanitev. Ministrstvo opozarja še na težave pri preverjanju premoženja, neodzivanje na pozive organov in možnosti zlorab pri izplačevanju pomoči neposredno najemodajalcem. To so razlogi, s katerimi utemeljuje strožjo ureditev.

Prispevki za državne nastanitve, nižja pomoč za zasebne

Osebe z zadostnimi dohodki, prejemki ali premoženjem oziroma zagotovljenim preživljanjem s strani zavezancev bi morale začeti prispevati k stroškom državne nastanitve v dveh mesecih od pridobitve zadostnih sredstev oziroma od nastanitve, če so jih imele že prej. Po tretjem nepravočasno plačanem oziroma neplačanem računu za nastanitev bi se morale izseliti v desetih dneh. Predlog uvaja tudi domnevo zadostnih sredstev za osebe, ki brez upravičenega razloga ne predložijo zahtevanih dokazil, in za tiste, ki niso prijavljene v evidenci brezposelnih, čeprav bi lahko bile. Za slednje domneva ne bi veljala prvih 30 dni po priznanju zaščite, obveznost plačevanja nastanitve in prehrane pa bi nastopila prvi dan meseca, ki sledi mesecu izdaje odločbe.

Pomoč za zasebno nastanitev bi se namesto od osnovnega zneska minimalnega dohodka odmerjala od najnižje pokojnine. Po dveh letih od priznanja zaščite bi se zmanjšala za 30 odstotkov, po treh letih za 50 odstotkov. Sedanja ureditev predvideva 15-odstotno zmanjšanje po dveh letih. Žepnina bi se prepolovila že po enem letu namesto po dveh. Odpravila bi se možnost neposrednega nakazovanja nastanitvene pomoči najemodajalcu.

Selitev v drugo članico ne bi ponovno zagnala obdobja pomoči

Pri časovnem zniževanju nastanitvene pomoči in žepnine bi se upoštevalo tudi obdobje priznane zaščite v drugi državi članici EU. Preselitev v Slovenijo tako ne bi pomenila novega začetka obdobja prejemanja neznižane pomoči. Vlada s tem naslavlja sekundarna gibanja med članicami, ki jih lahko spodbujajo razlike v nacionalnih sistemih oskrbe.

Izenačevanje pogojev ima več razsežnosti. Pri institucionalnem varstvu bi se jasneje uporabila pravila o plačilu in oprostitvah, ki veljajo za slovenske državljane; oproščeni del bi kril urad za oskrbo in integracijo migrantov. Ureditev zasebne nastanitve pa se približuje predlagani ureditvi za osebe z mednarodno zaščito. To ne pomeni splošne izenačitve vseh pravic različnih skupin.

Varovalke in pomisleki

Časovno zmanjševanje pomoči ne bi veljalo za osebe, vpisane v evidenco začasno nezaposljivih, ženske nad 63 let, moške nad 65 let in osebe z odločbo o invalidnosti I. stopnje, izdano v Republiki Sloveniji. Izjema pa ne odpravlja spremembe osnove za odmero nastanitvene pomoči. Nekdanjim mladoletnikom brez spremstva bi se nastanitev na podlagi mnenja centra za socialno delo lahko podaljšala do 21. leta.

Praktični vpliv

Predlog še ne spreminja pravic prejemnikov. Objavljeno besedilo predvideva začetek uporabe tri mesece po uveljavitvi; že začeti postopki bi se praviloma končali po dosedanjem zakonu, razen kadar bi bila nova ureditev ugodnejša.

Viri in reference

- Predlog novele ZZZRO-1 z obrazložitvijo, EVA 2026-1720-0012

- Vlada RS: 17. redna seja, 22. oktober 2026, https://www.gov.si/novice/2026-10-22-17-redna-seja-vlade-republike-slovenije/

- Svet EU: Kako EU pomaga beguncem in begunkam iz Ukrajine, https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/ukraine-solidarity-refugee-from-ukraine/