Jedro predloga (EPA 2517-IX) sta dve temeljni spremembi. Prvič, širi se samo področje delovanja agencije. Veljavni zakon agenciji dovoljuje pridobivanje in vrednotenje podatkov "iz tujine", medtem ko predlog to dikcijo širi na podatke "iz tujine ali v povezavi z njo". Ta na videz majhna sprememba v praksi omogoča bistveno širšo obdelavo podatkov, ki imajo lahko zgolj posredno povezavo s tujino. Drugič, predlog uvaja dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Prva je uporaba tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije, t. i. IMSI-lovilcev. Ta ukrep bi se lahko izvajal največ 15 dni brez možnosti podaljšanja in ob izkazani "veliki verjetnosti" nevarnosti za varnost države, pri čemer predlog izrecno poudarja, da s tem sredstvom ni dovoljeno prisluškovanje ali snemanje vsebine komunikacij. Druga novost je možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva, ki pa je omejen izključno na dokumentiranje komunikacijskega prometa (torej metapodatkov o tem, kdo, kdaj in s kom komunicira), ne pa tudi na pregledovanje vsebine naprave. Ta ukrep bi trajal največ en mesec in bi zahteval višji prag ogrožanja. Predlog ureja tudi obdelavo biometričnih podatkov (glasu in podobe obraza).
Že v fazi javne obravnave, ki se je zaključila oktobra, je Informacijski pooblaščenec izrazil pomisleke, da predlog agenciji daje zelo široka pooblastila, ki lahko pomenijo nesorazmeren poseg v temeljne pravice posameznikov. Vlada po drugi strani pojasnjuje, da je veljavna ureditev stara skoraj dvajset let in ne ustreza več sodobnim varnostnim izzivom, kot so terorizem, kibernetske grožnje in mednarodni organizirani kriminal.
Praktični vpliv
Predlog zakona je bil šele poslan v parlamentarni postopek. Za pravno stroko, zlasti odvetnike s področja kazenskega in ustavnega prava ter strokovnjake za varstvo osebnih podatkov, je ključno aktivno spremljanje zakonodajnega postopka. Če bo novela sprejeta v predlagani obliki, je pričakovati, da bodo nova pooblastila predmet presoje ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS. V praksi bo postalo osrednje pravno vprašanje ločevanje med dovoljenim zbiranjem metapodatkov (prometa) in nedovoljenim posegom v vsebino komunikacij.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (EPA 2517-IX)
- Mnenje Informacijskega pooblaščenca o predlogu novele ZSOVA (9. 10. 2025)
- RTV SLO: Vlada potrdila spremembe zakona o Sovi, s katerimi uvaja nove načine pridobivanja podatkov
