Vlada Roberta Goloba je na zaprti seji dne 20. novembra 2025, le uro preden bi o zadevi odločal Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), sprejela sklep, s katerim je Ljubljansko borzo določila za infrastrukturo kritičnega pomena. Jedro pravnega zapleta izhaja iz namere hrvaške agencije Fina, da prevzame Zagrebško borzo, ki je od leta 2015 lastnica Ljubljanske borze, s čimer bi Fina postala posredni lastnik slovenske borzne infrastrukture. Podpredsednik vlade Matej Arčon je vladno odločitev utemeljil z argumentom, da »hrvaška Fina ne uživa ustreznega ugleda v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-3), ki določa pogoje za pridobitev kvalificiranega deleža, ter da je ukrep nujen za zaščito delničarjev.« (Primarni zakon, ki ureja pogoje za pridobitev kvalificiranega deleža borze, je sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) (zlasti členi 34–36), medtem ko se ZBan-3 uporablja za banke.) Posledično je Svet ATVP odločanje o zahtevi Fine za pridobitev kvalificiranega deleža, ki je bilo predvideno za isti dan, preložil na prihodnji teden.
Pravni okvir se s tem sklepom bistveno spreminja. Tudi če bi neodvisni regulator ATVP na podlagi ZTFI-1 presodil, da Fina izpolnjuje pogoje, to po novem ne bi zadoščalo, saj vladna določitev o kritični infrastrukturi nalaga pridobitev ločenega soglasja Vlade RS za prevzem. V ozadju tega ukrepa, se nakazujejo širši strateški premiki, saj naj bi po predlogu Odbor za finance priporočil Vladi, da preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) preuči možnost odkupa Ljubljanske borze in s tem njene nacionalizacije (vendar do glasovanja o tem predlogu ni prišlo). Kritiki opozarjajo, da gre za politično in ekonomsko prisilo za umik hrvaškega kapitala, kar v praksi pomeni podržavljanje pod pretvezo zaščite kritične infrastrukture.
Praktični vpliv
Širši pomen lastništva borze presega zgolj korporativno upravljanje te delniške družbe; borza predstavlja osrednjo točko nacionalnega kapitalskega trga, ki omogoča transparentno vrednotenje podjetij in dostop do kapitala. Nadzor nad to infrastrukturo državi omogoča strateško usmerjanje razvoja kapitalskega trga in preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov, če bi lastnik (v tem primeru tuja državna agencija) zasledoval cilje, ki niso skladni z razvojem lokalnega trga. Vendar pa takšni protekcionistični ukrepi, ki kritično infrastrukturo izvzemajo iz prostega trga, pogosto trčijo ob pravila Evropske unije o prostem pretoku kapitala, razen če so utemeljeni z legitimnimi interesi javne varnosti ali javnega reda.
Za pravne zastopnike v postopkih prevzemov in združitev (M&A) ta primer vzpostavlja pomembno tveganje naknadne regulativne intervencije države v že tekoče postopke pod pretvezo zaščite kritične infrastrukture. Odvetniki morajo pri skrbnih pregledih tujih naložb v slovenska podjetja, ki bi lahko spadala v definicijo kritične infrastrukture, po novem upoštevati dvonivojski sistem odobritev (sektorski regulator + vlada). Za deležnike na kapitalskem trgu to pomeni obdobje negotovosti, saj dokončna lastniška struktura borze ostaja odprta, kar lahko začasno vpliva na njene strateške razvojne projekte.
Viri in reference
- 180. redna seja Vlade Republike Slovenije
- Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI)
- Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)
- RTVSLO.si: Vlada se ne strinja s prevzemom Ljubljanske borze. ATVP preložil odločanje.
- Finance.si: Nova nacionalizacija: Golobova vlada nacionalizirala ljubljansko borzo!
