Predlagani zakon bi nadomestil obstoječi zakon o kritični infrastrukturi, ki je bil sprejet leta 2017.
Glavni cilj novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice Evropske unije pa jo morajo v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za obrambo, direktiva države članice obvezuje, da sprejmejo posebne ukrepe za neprekinjeno opravljanje storitev, ki so ključne za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja.
Države članice morajo obenem identificirati kritične subjekte v 11 sektorjih in jih podpirati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Ti sektorji so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadna voda, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.
V okviru opredelitve nacionalnega okvira za odpornost kritičnih subjektov morajo države obenem pripraviti strategijo za odpornost kritičnih subjektov in nacionalno oceno tveganja za opravljanje bistvenih storitev.
Na vladi tako med najpomembnejšimi rešitvami, ki jih predlaga novi zakon, izpostavljajo spremenjen koncept zaščite kritične infrastrukture in prehod h krepitvi odpornosti kritičnih subjektov ter kritične infrastrukture, kar omogoča zagotavljanje bistvenih storitev.
S predlaganim zakonom se obenem v ospredje postavljajo bistvene storitve, ki so ključne za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja, in njihovo neprekinjeno zagotavljanje v 11 sektorjih kritične infrastrukture. Določa se tudi postopek ugotavljanja in določanja kritičnih subjektov ter vzpostavlja mehanizem za priglasitev izrednih dogodkov in sistem zgodnjega opozarjanja v podporo odločanju na področju kritične infrastrukture.
Novi zakon prav tako predvideva imenovanje koordinacijske skupine za usklajen in učinkovit odziv na izredne dogodke na področju kritične infrastrukture ter uvaja obveznost poročanja Evropski komisiji.
Uvaja se tudi obveznost sprejema izvršilnega predpisa in aktov glede ugotavljanja, določanja in odpornosti kritičnih subjektov ter njihove kritične infrastrukture za zagotavljanje neprekinjenega opravljanja bistvenih storitev.
>> Več: Vlada z novim zakonom v spremembo koncepta zaščite kritične infrastrukture
