Vlada je na 16. redni seji 15. oktobra 2026 sprejela spremembe uredbe, ki ureja sodelovanje državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj. Najpomembnejša novost je izrecna določitev, da državni tožilec z obveznimi navodili ne more poseči v odločitev policije o pridržanju osumljenca do 48 ur. Spremembe odpirajo tudi vprašanje razmejitve pristojnosti med policijo in tožilstvom ter skladnosti podzakonske ureditve z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP).
Po spremenjeni uredbi bo moral državni tožilec o ustnih obveznih navodilih glede ukrepov ob odvzemu prostosti najpozneje v 12 urah sestaviti uradni zaznamek in ga nemudoma posredovati policiji. Obvezna navodila drugim pristojnim organom in institucijam bo moral tudi pisno obrazložiti. Po vladnem sporočilu uredba poleg tega določa 15-dnevni rok za pisno strokovno mnenje tožilca na zaprosilo policije in 30-dnevni rok za odločitev o pobudi za ustanovitev specializirane preiskovalne skupine. Spremembe bodo začele veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ključno ozadje sprememb so nesoglasja o tožilskih odločitvah glede nadaljnjega postopanja z osumljenci.
Notranji minister Franci Matoz je že avgusta opozarjal na primere, ko naj bi tožilci policiji naročali izpustitev pridržanih oseb. Izpostavil je tudi primer dveh tujih državljanov, osumljenih preprodaje kokaina na Metelkovi v Ljubljani, ki sta bila po policijskem posredovanju izpuščena. Po ministrovih navedbah je bil eden kmalu zatem ponovno zaloten pri tatvini. Ljubljansko tožilstvo konkretne odločitve ni vsebinsko pojasnilo, poudarilo pa je, da morajo biti za pripor izkazani utemeljen sum, priporni razlogi, nujnost in sorazmernost.
Varnostno problematiko so posebej izpostavili dogodki na Dolenjskem. Po smrti Aleša Šutarja oktobra 2025 je javnost zahtevala odločnejše ukrepanje proti nasilnim storilcem in povratnikom. Odmevala sta tudi streljanje v naselju Brezje–Žabjak 28. oktobra 2025 in nasilni napad 2. novembra 2025. Policija je opravila hišne preiskave, zasegla več kosov nezakonitega orožja in streliva ter več osumljencem odvzela prostost, vendar po zaključku začetnih ukrepov nihče ni ostal priprt.
Podatki kažejo, da je policijskih pridržanj razmeroma malo in da njihovo število upada.
Na območju Policijske uprave Novo mesto so leta 2025 na podlagi drugega odstavka 157. člena ZKP odredili 211 pridržanj do 48 ur, leta 2024 jih je bilo 269, leta 2023 pa 442. Skupno število vseh pridržanj in zadržanj po različnih pravnih podlagah je leta 2025 znašalo 412, najmanj v zadnjem desetletju. Iz teh podatkov sicer ni mogoče ugotoviti, koliko osumljencev je bilo izpuščenih zaradi tožilskih navodil.
Nova ureditev pa je pravno občutljiva. Deveti odstavek 157. člena ZKP določa, da mora policija o odvzemu prostosti takoj obvestiti državnega tožilca, ki ji lahko daje navodila glede nadaljnjih ukrepov, policija pa je dolžna ravnati po njih. Zato se zastavlja vprašanje, ali sme uredba iz področja zavezujočih tožilskih navodil izvzeti odločanje o pridržanju.
Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko opozarja na možno neskladje z ZKP in dodatno administrativno obremenitev tožilcev. Nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav spremembe ocenjuje kot korak nazaj. Vrhovno državno tožilstvo je imelo na predlog več pripomb. Razmerje med policijo in tožilstvom je bilo sicer predmet sporov že leta 2021, ko je takratna vlada okrepila zahteve po pisnih navodilih, naslednja vlada pa je leta 2022 te spremembe odpravila.
Praktični vpliv
Novela naj bi povečala sledljivost odločitev in odgovornost za odrejene ukrepe. Policija o pridržanju na podlagi ZKP odloča že po dosedanji zakonski ureditvi; novost je omejitev možnosti tožilskega poseganja v to odločitev z obveznimi navodili. To ne spreminja zakonskih pogojev za pridržanje niti pristojnosti sodišča za odreditev pripora. Odprto ostaja vprašanje, kako bodo novo razmejitev pristojnosti razlagali in uporabljali v praksi.
Viri in reference
- Vlada RS, 16. redna seja Vlade Republike Slovenije, 15. 10. 2026
Pogovor z LEXI
