Vlada izdala Odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer v zaporih

Oba zakonsko določena kriterija sta bistveno presežena:

• prostorski: zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora je trenutno preko 140% (za aktivacijo ukrepov je v zakonu predvidena 120% zasedenost),
• kadrovski: delež varovanih oseb v zaporih na posameznega pravosodnega policista je 3,5 varovane osebe (zakon predvideva 2,5).

Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, sta s tem odlokom določena dva:

• opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist in
• prekinitev prestajanja kazni zapora.

V zavodih za prestajanje kazni zapora se pripravlja nabor kandidatov, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti in so v primeru predhodnega soglasja ponovno pripravljeni prevzeti te naloge s polnimi pooblastili. Gre za več skupin zaposlenih: javni uslužbenci, ki so trenutno zaposleni na drugih delovnih mestih v URSIKS; posamezniki, ki so bili v preteklosti zaposleni v URSIKS kot pravosodni policisti in so trenutno zaposleni pri drugem delodajalcu ter upokojeni sodelavci.

Prekinitev prestajanja kazni je institut, ki smo ga poznali že doslej. Določen je v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in določa 7 različnih okoliščin oziroma razlogov, ko lahko pride do prekinitve prestajanja kazni zapora (na primer zdravljenje, varstvo otroka, smrt v družini, pomoč družini in podobno).

Z vladnim odlokom se zgolj začasno dodaja še en dodatni razlog za prekinitev – in sicer zaostrene razmere zaradi prezasedenosti.  Vsi ostali pogoji, da lahko pride do prekinitve, so tudi pri tem razlogu nespremenjeni – bistveno je, da se kazen zapora obsojencu lahko prekine, če za to ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so:

• osebnost obsojenca,
• njegova varnostna ocena,
• nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni,
• delež prestane kazni,
• vrsta in način storitve kaznivega dejanja,
• odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno (zlasti oškodovancev),
• način nastopa kazni in
• morebitni odprti kazenski postopki.

Čas prekinitve se obsojencu ne všteje v čas prestajanje kazni.

Odločba o prekinitvi se izda za čas trajanja razloga za prekinitev (v primeru prekinitve zaradi zaostrenih varnostnih razmer je čas trajanja vezan na veljavnost odloka Vlade, v katerem so opredeljeni začasni ukrepi). Trajanje začasnih ukrepov se lahko določi za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje, Vlada trajanje začasnih ukrepov lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.

Statistika instituta prekinitve prestajanja kazni:

• 2022: skupno število prekinitev 22 - od tega nujna dela doma 2, pomoč družini 2, izdan sklep o priporu 1, varstvo otroka 5, zdravljenje 12.
• 2023: skupno število prekinitev 24 - od tega pomoč družini 11, izdan sklep o priporu 1, varstvo otroka 2, zdravljenje 10.

V Covid obdobju je bilo približno 200 prekinitev,  v nobenem primeru pa ni prišlo do zlorabe tega instituta. Skratka, že v času epidemije se je prekinitev prestajanja zaporne kazni izkazala kot učinkovit ukrep za zmanjševanje prezasedenosti in posledično učinkovitejše zagotavljanje varnosti v naših zaporih.

• Ministrstvo za pravosodje, 10.10.2024