Predlog je poslanDržavnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. Namen predloga je prenos Direktive (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije ter spremembi Direktive (EU) 2018/1673.
Jedro predloga je prenova 374.a člena KZ-1, ki že ureja kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov, vendar po obrazložitvi ministrstva ne pokrije vseh zahtev nove evropske ureditve. Predlog zato podrobneje našteva ravnanja, ki morajo biti kazensko zajeta, med njimi neposredno ali posredno dajanje sredstev ali gospodarskih virov na razpolago osebi s seznama, ne-zamrznitev sredstev, omogočanje vstopa ali tranzita, sklepanje ali nadaljevanje določenih transakcij s tretjimi državami ter trgovanje z blagom, njegov uvoz, izvoz, prodajo, nakup, prenos, tranzit ali prevoz, skupaj s posredniškimi storitvami, tehnično pomočjo in drugimi povezanimi storitvami.
Pomembna sprememba je v vrednostnem pragu kaznivosti in konstrukciji osnovnega dejanskega stanu. Obrazložitev predloga navaja, da je po veljavnem 374.a členu težišče med drugim vezano na pridobitev velike premoženjske koristi, predlagana ureditev pa to navezavo opušča in jo nadomešča z vrednostjo blaga, tehnologije, denarja ali drugega premoženja, na katero se nanaša kršitev. Temeljna oblika po predlogu zajema vrednost od 10.000 do 100.000 evrov, za kar je predvidena kazen od treh mesecev do treh let zapora in denarna kazen; pri vrednosti nad 100.000 evrov pa predlog predvideva strožji okvir od šestih mesecev do petih let zapora in denarno kazen. Za prakso je to pomembno, ker se poudarek še izraziteje premika na samo kršitveno ravnanje in na vrednost predmeta kršitve.
Predlog hkrati uvaja novi 374.b člen KZ-1, s katerim se samostojno inkriminira izogibanje omejevalnim ukrepom. Vladno sporočilo izpostavlja prikrivanje oziroma prenos sredstev, ki bi morala biti zamrznjena, posredovanje napačnih ali zavajajočih podatkov o lastništvu oziroma končnem upravičencu ter opustitev predpisanih obveznosti poročanja in posredovanja informacij pristojnim organom. Obrazložitev predloga dodatno kaže, da naj bi bile v ta sklop zajete tako aktivne obidne strukture kot opustitve dolžnega poročanja, kadar to zahtevajo omejevalni ukrepi.
Obrazložitev posebej odpira tudi vprašanje malomarnostne odgovornosti. Direktiva zahteva kaznivost določenih ravnanj v zvezi z vojaškim blagom in blagom z dvojno rabo tudi, kadar so storjena iz hude malomarnosti. Predlog tega pojma ne prevzame dobesedno, temveč ga v slovenski sistem prevaja prek zavestne malomarnosti, saj KZ-1 v 26. členu razlikuje med zavestno in nezavestno malomarnostjo, ne pa tudi samostojne kategorije »hude malomarnosti«. Obrazložitev izrecno navaja, da je hudi malomarnosti bližja prav zavestna malomarnost, zato je v tretjem odstavku predlaganega 374.a člena predvidena kaznivost storitve iz zavestne malomarnosti.
Predlog prihaja po poteku roka za prenos direktive. Rok za prenos iz člena 20(1) Direktive (EU) 2024/1226 je bil 20. maj 2025. Primerjalni del obrazložitve navaja, da je Nemčija implementacijski zakon objavila 5. februarja 2026, da je Hrvaška direktivo implementirala z novelo Zakona o omejevalnih ukrepih, sprejeto decembra 2025, ter da Avstrija relevantna ravnanja umešča v svojo sankcijsko zakonodajo. To potrjuje, da se države članice pri prenosu odločajo med dopolnitvijo splošnega kazenskega zakonika in posebnimi sankcijskimi zakoni; Slovenija se je po predlogu odločila za prvo možnost.
Praktični vpliv
Čeprav predlog še ni sprejet, je za odvetnike, tožilce, sodnike ter subjekte, ki izvajajo sankcijske režime in kontrole izvoza, že zdaj pomembno preveriti notranje postopke glede zamrznitve sredstev, identifikacije dejanskih lastnikov oziroma končnih upravičencev, poročanja pristojnim organom ter poslov z blagom z dvojno rabo in vojaškim blagom. Če bo predlog sprejet v predlagani obliki, bo več ravnanj iz področja sankcijske skladnosti prešlo v izrecno kazenskopravno tveganje, zlasti pri transakcijah, tehnični pomoči, tranzitu, poročanju in obidnih strukturah.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika
- GOV.SI: 7. dopisna seja Vlade Republike Slovenije, 6. 7. 2026
- Kazenski zakonik (KZ-1)
