V interesni skupini lokalnih interesov so v predlogu za veto izpostavili predvsem posledice predvidene ukinitve fleksibilnega normativa, po kateri od septembra 2030 občine ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj. Kot je tudi na današnji seji državnega sveta poudaril vodja interesne skupine Milan Ozimič, takšna ureditev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije in financiranja predšolske vzgoje.
Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil po njegovih besedah ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe. Opozoril je, da bo ukinitev fleksibilnega normativa prinesla tudi podražitev vrtcev. Prav tako novela po Ozimičevih besedah ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Pobudniki veta se pridružujejo stališču občin, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva, je dejal.
Sporna ukinitev fleksibilnega normativa
Večina svetnikov je v razpravi izrazila nasprotovanje ukinitvi fleksibilnega normativa. Menijo, da bo v tistih občinah, kjer število otrok upada, fleksibilni normativ sam po sebi ugasnil, še vedno pa bo prišel v poštev v tistih občinah, kjer imajo velik prirast števila prebivalcev. Državni svetnik Branimir Štrukelj pa je vetu nasprotoval. Poudaril je, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zaradi takrat velikega števila otrok, za katere v vrtcih ni bilo prostora, danes pa tega razloga ni več, saj da občine ukinjajo vrtčevske oddelke.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
