Akt o svobodi medijev nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Evropska komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše ustavila financiranje STA.
"Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev," je za pojasnila poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Tako bi komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever prav tako meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora o načinu financiranja kakovostnega novinarstva, zelo pomembno. Kot ključno vidi krepitev medijske neodvisnosti.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko. Sočasno je prepovedano, da skušajo vplivati nanjo.
Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.
>> Več: V veljavi Evropski akt o svobodi medijev, Slovenija pa še ni uveljavila njegovih določb
