Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami.
O predlogu resolucije bi morali glasovati že prejšnji mesec, vendar so zaradi postopkovnih zapletov glasovanje preložili na danes. Srbija je pred glasovanjem sprožila diplomatsko ofenzivo proti resoluciji in na svojo stran pridobila več članic Generalne skupščine.
Predlog resolucije o enem največjih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Besedilo sicer ne obsoja Srbije ali Srbov.
Proti resoluciji so se pred glasovanjem poleg Srbije med drugim izrekli Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan. Predstavnik Namibije je bil odločen v podpori resolucije in je genocid v Srebrenici enačil z genocidom v nacistični Nemčiji in v Ruandi. Nekatere države pa so zaradi domnevnega hitenja s sprejemanjem resolucije napovedale vzdržani glas.
Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh zaradi formata zasedanja kot predstavnik ene izmed držav, ki so sodelovale pri pobudi za resolucijo, svojega glasu vnaprej ni razložil. Ob tem je povedal, da je stališče Slovenije do genocida med 11. in 22. julijem 1995 v Srebrenici jasno.
>> Več: V Generalni skupščini ZN-a potrdili resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici
