Osrednja novost, ki jo prinaša spremenjena zakonodaja, je pravna podlaga za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcem, ki niso državljani EU, EGP ali Švice, in ki svojo dejavnost opravljajo preko informacijsko-komunikacijske tehnologije za delodajalce ali naročnike s sedežem izven Republike Slovenije. Ministrstvo za notranje zadeve je v postopku priprave novele poudarilo, da je cilj ukrepa privabljanje visoko kvalificirane delovne sile in povečanje potrošnje tujcev z visoko kupno močjo, ne da bi pri tem obremenili domači trg dela. Imetnik tega dovoljenja namreč ne sme opravljati dela ali storitev za delodajalce oziroma naročnike s sedežem v Sloveniji, kar je ključna varovalka, na katero morajo biti pozorni zlasti korporativni pravniki pri svetovanju domačim podjetjem, ki bi želela sodelovati s tovrstnimi profili.
Zakonodajalec je za pridobitev statusa postavil relativno visok finančni prag, ki služi kot varovalka pred socialnim tveganjem. Ključni materialni pogoj za izdajo dovoljenja je izkazovanje rednih mesečnih prihodkov v višini vsaj dvakratnika povprečne slovenske neto plače, kar trenutno znaša približno 3.200 EUR. Upravne enote bodo v postopkih odločanja preverjale pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem ali pogodbe o poslovnem sodelovanju (za samostojne podjetnike) ter dokazila o prilivih za preteklo obdobje, običajno za zadnjih šest mesecev. Dovoljenje se bo izdalo za čas trajanja pogodbe, vendar največ za dobo enega leta in ga ni mogoče podaljšati. Ponovna vloga je mogoča po preteku šestih mesecev.
V strokovni javnosti se ob implementaciji novele odpirajo predvsem vprašanja glede davčne obravnave digitalnih nomadov, saj ZTuj-2I ne posega v davčno zakonodajo. Čeprav je status urejen z vidika prebivanja, morajo pravni svetovalci stranke opozoriti na določbe Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Tujec, ki bo v Sloveniji prebival več kot 183 dni v koledarskem letu, bo praviloma postal davčni rezident Slovenije, kar pomeni obdavčitev po načelu svetovnega dohodka. To lahko za digitalne nomade, ki prihajajo iz držav z nižjimi davčnimi stopnjami ali specifičnimi davčnimi olajšavami, predstavlja znatno finančno obremenitev in administrativno zapletenost pri uveljavljanju odpravljanja dvojnega obdavčevanja. Odvetniška zbornica Slovenije in davčni svetovalci so že v fazi javne razprave opozarjali, da brez komplementarnih sprememb davčne zakonodaje ukrep morda ne bo dosegel pričakovanega učinka v primerjavi s konkurenčnimi jurisdikcijami, ki ponujajo tudi davčne spodbude. Kljub temu uvedba dovoljenja rešuje dolgoletno pravno praznino, ko so digitalni nomadi v Sloveniji bivali v sivi coni turističnih vizumov ali neustreznih poslovnih dovoljenj.
Praktični vpliv
Odvetniki in pravni svetovalci morajo revidirati strategije za stranke iz tretjih držav, ki so do sedaj za bivanje v Sloveniji iskale alternativne, pogosto neustrezne pravne poti (npr. ustanavljanje fiktivnih d.o.o.). Za stranke, ki nameravajo vlogo vložiti po 21. novembru 2025, je ključna predhodna priprava dokumentacije, zlasti uradnih prevodov pogodb s tujimi naročniki in dokazil o solventnosti. Prav tako je nujno, da se strankam pred začetkom postopka poda celovito mnenje o davčnih posledicah bivanja, daljšega od 183 dni, saj dovoljenje za digitalne nomade ne prinaša avtomatske davčne imunitete. Svetovalci domačim podjetjem morajo zagotoviti, da s temi osebami ne vstopajo v poslovna razmerja, ki bi kršila prepoved dela za slovenske subjekte, saj bi to lahko vodilo v odvzem dovoljenja in globe za podjetje.
Viri in reference
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I)
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (EPA 1921-IX)
- Pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve glede pogojev za digitalne nomade iz parlamentarnega postopka
