Po navedenem členu se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti.
Izpodbijana ureditev, po kateri se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, posega v pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena ustave, meni ustavno sodišče.
Izpodbijana ureditev ni v neskladju s pravico do socialne varnosti. Ukrep je primeren, meni. Cilj čim hitrejše ponovne aktivacije delovnega invalida, ki jo po spremembi invalidnosti želi doseči izpodbijana ureditev, je v javno korist. Koristi pa tudi delovnemu invalidu. Časovno omejeno izplačevanje delnega nadomestila delovnega invalida namreč spodbuja k aktivnemu spremljanju delodajalčevega ravnanja in k temu, da sam izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in s pomočjo ukrepov iz zavarovanja za primer brezposelnosti aktivno išče novo zaposlitev, če mu delodajalec ne zagotovi ustreznega delovnega mesta in mu v določenem času zakonito ne odpove pogodbe o zaposlitvi.
>> Več: Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
