Gre za zakon, ki ga je po zadnjih volitvah v DZ pripravil Inštitut 8. marec, z namenom v prejšnje stanje vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Zakon so v DZ vložili 25. aprila 2022, potem ko so za vložitev zbrali skoraj 15.000 podpisov ljudi. Vlada Roberta Goloba je zakon podprla, prav tako koalicija v DZ-ju, in zakon je bil po vetu državnega sveta v DZ z 49 glasovi za in 24 proti dokončno potrjen julija 2022.
Avgusta sta poslanski skupini SDS-a in NSi-ja na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki je po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave. V celoti sta zakon, ki posega v enajst drugih zakonov, izpodbijali zaradi uporabljene t. i. omnibus tehnike noveliranja, torej načina, ko se z enim zakonom spreminja več drugih zakonov.
Način noveliranja ni predmet ustavnega urejanja
A je ustavno sodišče zapisalo, da izbira načina noveliranja sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca. Ustavno sodišče bi se do nje opredeljevalo le, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, na primer načeli jasnosti ali pravne varnosti. A bi morali predlagateljici to konkretno utemeljiti. "Zgolj pavšalno zatrjevanje, da takšen način noveliranja ni dopusten, ker izpodbijani zakon posega v vsebino enajstih drugih zakonov, ki niso med seboj povezani, po presoji ustavnega sodišča za utemeljitev zatrjevanega neskladja ne zadošča," so zapisali.
>> Več: Ustavno sodišče: Zakon za zmanjšanje "škodljivih posegov politike" skladen z ustavo
