Ustavno sodišče je ustavnost dela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS. Kot je ustavno sodišče objavilo na svojih spletnih straneh, je bilo pri tem bistveno vprašanje, ali je skladno s človekovo pravico do enakosti pred zakonom, da dediči po upravičencih do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu ne morejo začeti postopka sporazumevanja o odškodnini pred medresorsko komisijo za odpravljanje posledic dela z azbestom.
Tako dejansko ne morejo dedovati terjatve za povračilo nepremoženjske škode, četudi so upravičenci (še v času življenja ali posthumno) pridobili mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, vendar pa pred svojo smrtjo niso začeli postopka pred omenjeno komisijo. Do dedovanja terjatve za povračilo nepremoženjske škode naj bi bili v skladu z izpodbijano zakonsko ureditvijo namreč upravičeni le dediči po upravičencih, ki so še sami začeli odškodninski postopek.
Kot je navedlo ustavno sodišče, je v polju proste presoje zakonodajalca, ali bo nekemu upravičenju te vrste priznal premoženjsko naravo in podedljivost. Vendar pa pri sprejetju te odločitve ne sme nerazumno neenako obravnavati dedičev oškodovancev (upravičencev), ki so v enakem položaju.
>> Več: Ustavno sodišče: Neupravičenost dedičev do odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu je neustavna
Foto:STA
