Zahtevo za sklic nujne seje ustavne komisije DZ-ja o spremembi volilnega sistema so na začetku februarja podali poslanci koalicije po tistem, ko je Gibanje Svoboda januarja v parlamentarni postopek vložilo predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Predlog med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Ker to zahteva tudi spremembo ustave, je imela ustavna komisija na mizi predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona.
Poslanka Svobode Lucija Tacer je v predstavitvi predloga spomnila, da so volivci na junijskem posvetovalnem referendumu uvedbi preferenčnega glasu namenili več kot 70-odstotno podporo. V Svobodi so njihovo voljo vzeli resno, koalicijske stranke so uvedbo preferenčnega glasu zapisale tudi v koalicijsko pogodbo, je poudarila. Pojasnila je, da je predlog vsebinsko usklajen s predlogom NSi-ja, in dejala, da bo glasovanje pokazalo, "katere politične stranke, kateri poslanci in poslanke dejansko držijo besedo".
Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu in tudi predlagano spremembo 80. člena ustave kot enega izmed načinov za njegovo uvedbo, je poudaril generalni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Je pa za uveljavitev koalicijske zaveze potreben tudi širok politični konsenz, je dodal. "Uveljavitev sprememb ustave je odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele zakona o volitvah v DZ pa je v domeni zakonodajalca. V obeh primerih pa mora biti zagotovljena dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov," je dodal Trbič.
>> Več: Ustavna komisija zavrnila predlagane spremembe ustave glede sodnikov in preferenčnega glasu
