Ko je Jure Leben junija 2018 opravljal funkcijo državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu in je enemu od javnih uslužbencev dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, je njegovo ravnanje po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pomenilo kršitev integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Kot so pojasnili na KPK-ju, so postopek začeli na podlagi prijav, ki so jih prejeli januarja 2022 in v katerih so bili navedeni očitki, da vlada "Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča" in da "naj bi prišlo do ukaza z vrha ministrstva, da se določene vloge za javno-zasebno partnerstvo ne smejo obravnavati". Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem mariborskega letališča, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila infrastrukturnega ministrstva, izvedli pa so tudi pogovor z Lebnom in pričo.
V postopku so ugotovili, da je Leben kot državni sekretar vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka, s tem pa je bil kršen 34. člena zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Ta javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.
>> Več: Upravno sodišče potrdilo ugotovitve KPK-ja: Leben v vlogi državnega sekretarja kršil integriteto