Jedro spora v zadevi Up-432/23 izvira iz zapisa na javnem Facebook profilu, kjer je pritožnik Aleš Kaučič z ostrimi besedami kritiziral ravnanje župana Radencev v povezavi z referendumom o preimenovanju občinske Titove ceste:
»Tako pokvarjenega človeka še nisem srečal v svojem življenju, kar glede na to, da delam pri odvetniku od leta 2008, verjetno vse pove. Jebi se, ustaš! Spizdi že nekam v lijepo njihovo, od koder si tudi prišel, srat nam na glavo, ki Radence ljubimo. Tako se vsepovsod deklariraš za Croata. Če bi imel jajca, bi razpisal referendum brez nekih pravnih kolobocij, a imaš jajca le, ko je treba nekoga napizditi in podpirati kurčeve ustaše, izdajalce našega, tedaj jugoslovanskega naroda. In jebite se vsi, ki ste to izvolili. Da vam niti marjetica ne bi več zrasla v teglu. Banda pokvarjena!«
Okrožno, Višje in Vrhovno sodišče so pritožnika obsodili (pogojna kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta), češ da je bil zapis objektivno žaljiv in da način izražanja (ostrina, cinizem) izključuje varstvo po 39. členu Ustave RS. Ustavno sodišče je s svojo odločitvijo te sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Ustavni sodniki so v obrazložitvi poudarili, da sodišča niso opravila ustavno zapovedanega tehtanja med pravico do svobode izražanja in pravico do varstva osebnostnih pravic (metoda praktične konkordance). Ključna napaka rednih sodišč je bila v avtomatizmu: zgolj dejstvo, da je bila izjava žaljiva, zanje pomeni izgubo ustavnega varstva. US RS pa jasno opozarja: župan je par excellence javna osebnost (nosilec oblasti), zato so meje dovoljene kritike širše. Politična razprava, četudi na Facebooku in četudi vulgarna, uživa visoko stopnjo varstva, če gre za temo v javnem interesu (referendum).
Sodnik dr. Rajko Knez v pritrdilnem ločenem mnenju opozarja na pomen konteksta in medija. Izpostavlja sodno prakso ESČP, zlasti svežo zadevo Mladina proti Sloveniji (št. 2), in poudarja, da izbira jezika ali zgodovinsko-politična analogija sama po sebi ne sme biti odločilna za obsodbo. Sodišča morajo upoštevati specifičnost komunikacije na družbenih omrežjih, kjer je slog pogosto bolj neposreden in robat.
Kritični kontekst
Odločba Up-432/23 je logično nadaljevanje konsistentne linije, ki jo US RS gradi že desetletja, a jo redna sodišča očitno težko ponotranjijo. Spomnimo se prelomne zadeve Up-570/09 (primer Miro Petek), kjer je US RS že leta 2012 vzpostavilo standard, da je novinarska svoboda (in s tem svoboda politične kritike) temelj demokracije, ki pretehta nad čustveno prizadetostjo javnih oseb, če gre za javni interes. Podobno je v zadevi Up-455/15 zaščitilo odvetnico, ki je žaljivo kritizirala sodnika, in v zadevi Up-1306/19 razveljavilo obsodbo zaradi sramotitve, ker sodišča niso upoštevala provokativnega konteksta.
Polemično vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je:
Zakaj mora Ustavno sodišče leta 2026 še vedno popravljati napake Vrhovnega sodišča pri tako temeljnih vprašanjih, kot je kritika župana?
Vztrajanje rednih sodišč na nekakšni »kulturi dialoga« kot pravnem standardu za kaznovanje se kaže kot nevarno orodje za utišanje (chilling effect) kritikov. Odločba Up-432/23 je zato nujno potreben korektiv, ki ponovno opominja, da v demokraciji pravica do »ne biti užaljen« ne obstaja, še posebej ne za politike. Nekonsistentnost rednih sodišč pri uporabi testov ESČP (splošna merila za tehtanje 8. in 10. člena EKČP) še naprej ostaja sistemska težava slovenskega rednega sodstva.
Praktični vpliv
V vseh tekočih in prihodnjih postopkih zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (razžalitev, žaljiva obdolžitev), kjer je oškodovanec javni funkcionar, je nujno:
1. Zahtevati eksplicitno izvedbo testa sorazmernosti in ne pristajati na argumentacijo, da »žaljiv ton« izključuje varstvo svobode govora.
2. Sklicevanje na to odločbo pri obrambi klientov zaradi zapisov na družbenih omrežjih (Facebook, X), saj US RS zdaj priznava tudi specifičen »politični« kontekst teh platform.
Tožilci morajo pred vložitvijo obtožnega predloga za tovrstna dejanja bistveno strožje presoditi, ali gre za napad na zasebno sfero ali za (dopustno) politično kritiko, da se izognejo kasnejšim ustavnim razveljavitvam.
Viri in reference
- Odločba Ustavnega sodišča št. Up-432/23 z dne 8. 1. 2026
- Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza k odločbi št. Up-432/23
- Odločba Ustavnega sodišča št. Up-570/09 (Miro Petek)
