Avstrija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Slovenija in Slovaška so podpisale non-paper (neformalni politični dokument), ki zahteva »temeljito zakonodajno čiščenje« EU. Dokument, o katerem je Euronews poročal 21. septembra 2026, nima pravnih učinkov in ni formalni predlog akta, kaže pa na krepitev političnega pritiska za spremembo načina priprave evropske zakonodaje.
Po povzetku Euronewsa podpisnice zahtevajo, naj se po posameznih sektorjih ugotovi, kateri predpisi so še potrebni, katere je treba posodobiti in kateri povzročajo stroške brez ustrezne dodane vrednosti. Predlagajo leto, namenjeno predvsem izvajanju in konsolidaciji obstoječega prava, odpravljanju podvojenih poročanj, preverjanju kumulativnih bremen in poenotenju izvrševanja. Vsako večjo novo obveznost poročanja ali skladnosti naj bi spremljal pregled že veljavnih obveznosti na istem področju, novi akti pa bi morali vsebovati klavzulo o ponovnem preverjanju najmanj vsakih pet let. Države hkrati poudarjajo, da naj poenostavitev ne znižuje ravni varstva zdravja, varnosti in delavskih pravic.
Non-paper je povezan z avstrijsko-italijansko pobudo za Zavezništvo za zmanjšanje birokratskega bremena. Pri tem je treba razlikovati med skupinama: dokument je po poročanju Euronewsa podpisalo 13 držav, zavezništvu, ki obravnava tudi nacionalne administrativne ovire in »gold-plating« (pozlačevanje zakonov), pa se je ob ustanovitvi pridružilo 17 članic.
Prvi primer: CSRD in CSDDD. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) je bila sprejeta leta 2022, Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD) pa leta 2024. Še preden se je njun prvotni sistem v celoti začel uporabljati, je EU sprejela Omnibus I. Direktiva (EU) 2026/470 je pri CSRD osnovni prag za podjetja EU zvišala na več kot 1.000 zaposlenih in več kot 450 milijonov evrov letnega neto prometa, pri CSDDD pa na več kot 5.000 zaposlenih in več kot 1,5 milijarde evrov svetovnega neto prometa. Posebna merila veljajo za podjetja iz tretjih držav, pri CSDDD pa tudi za določena franšizna in licenčna razmerja. Odpravljena je bila obveznost podnebnega prehodnega načrta po CSDDD, opuščena pa tudi harmonizirana evropska ureditev civilne odgovornosti.
Razlog niso bile zgolj posamične nejasnosti, temveč kombinacija obsežnih standardov ESRS, zahtev po podatkih iz celotnih vrednostnih verig ter prekrivanja poročanja po CSRD, taksonomiji EU in pravilih skrbnega pregleda. Obveznosti so se posredno prenašale tudi na mala podjetja, od katerih so večje družbe in banke zahtevale podatke, čeprav sama niso bila neposredni zavezanci. Svet EU je zato poenostavitev izrecno utemeljil z zmanjšanjem kompleksnosti in omejitvijo tega učinka prelivanja.
Drugi primer: uredba proti krčenju gozdov. Uredba (EU) 2023/1115 oziroma EUDR od uvoznikov in drugih gospodarskih subjektov zahteva dokazovanje, da kava, kakav, les, soja, govedo, palmovo olje, kavčuk in določeni izdelki ne izvirajo z zemljišč, izkrčenih po koncu leta 2020. Za dokazovanje so potrebni sledljivost, geolokacijski podatki in izjave o potrebni skrbnosti v evropskem informacijskem sistemu.
Uredba je bila spremenjena že decembra 2024 in ponovno decembra 2025. Komisija je med razlogi navedla bistveno večje pričakovano število transakcij z informacijskim sistemom, kot je bilo prvotno predvideno, ter nesorazmerna bremena za manjše subjekte. Začetek uporabe je bil nazadnje prestavljen na 30. december 2026, za večino mikro in malih podjetij pa na 30. junij 2027. Downstream subjekti praviloma ne vlagajo več ločenih izjav o potrebni skrbnosti, obveznost zbiranja referenčnih številk pa je omejena na prvi člen za prvotnim dajalcem proizvoda na trg. Ta primer kaže, kako lahko tehnična izvedljivost in količina zahtevanih podatkov prisilita zakonodajalca v popravke še pred začetkom uporabe.
Tretji primer: Akt o umetni inteligenci. Uredba (EU) 2024/1689 je začela veljati avgusta 2024, vendar je EU že novembra 2025 predlagala AI Omnibus, ki je začel veljati 27. julija 2026. Uporaba zahtev za visokotvegane sisteme iz Priloge III je bila prestavljena na 2. december 2027. Pri strojih sprememba presega odlog: ustrezne zahteve za visokotvegano umetno inteligenco bodo vključene v Uredbo o strojih z delegiranimi akti, ki se morajo uporabljati najpozneje 2. avgusta 2028.
Vzrok je bil predvsem razkorak med časovnico uredbe in razpoložljivostjo harmoniziranih standardov, smernic ter organov za ugotavljanje skladnosti. Dodatno težavo je povzročalo prekrivanje Akta o umetni inteligenci s sektorsko zakonodajo o varnosti proizvodov, zlasti z Uredbo o strojih. Omnibus je možnost poenostavljene tehnične dokumentacije, predvideno za mala in srednja podjetja, razširil tudi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (SMC), centraliziral del nadzora pri Uradu za umetno inteligenco ter izrecneje razmejil zahteve obeh ureditev.
Ti primeri podpirajo osrednjo tezo non-paperja: naknadno popravljanje pravkar sprejetih aktov povzroča stroške, pravno negotovost in izgubo zaupanja v stabilnost pravil. Toda »čiščenje« ni vrednostno nevtralno. Omnibus I ni odpravil samo podvajanja poročil, temveč je močno zmanjšal število zavezancev in posegel v vsebino CSDDD. Kritiki zato opozarjajo, da se lahko pod izrazom poenostavitev skrivata tudi deregulacija in znižanje že dogovorjenih okoljskih ali človekovih standardov.
Praktični vpliv
Non-paper za zdaj podjetjem, odvetnikom in javnim organom ne nalaga novih obveznosti. Napoveduje pa nadaljnje spremembe veljavnih in še ne povsem uveljavljenih pravil EU, zato bo pri svetovanju pomembno preverjati ne le besedilo posameznega akta, temveč tudi njegove prehodne roke, poznejše omnibus spremembe in napovedane preglede. Za slovensko zakonodajo je dodatno pomembna usmeritev zavezništva proti nacionalnemu »pozlačevanju zakonov« pri prenosu direktiv.
Viri in reference
- Euronews, 13 EU countriescallfor ‘deepcleaning’ ofEuropeanlaws – https://www.euronews.com/my-europe/2026/09/21/13-eu-countries-call-for-deep-cleaning-of-european-laws
- https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/02/24/council-signs-off-simplification-of-sustainability-reporting-and-due-diligence-requirements-to-boost-eu-competitiveness/
- https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/regulatory-framework-ai
- https://www.ft.com/content/9bb5f4e4-0dc5-4e89-98d5-14e9a4c4dd91
Pogovor z LEXI
