Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani prejela 844 prijav, kar je tri odstotke več kot leto prej, rešili pa so jih 819 oziroma 37 odstotkov več kot leto prej. V petnajstih primerih so s pravnomočnimi ugotovitvami potrdili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in izdali 58 prekrškovnih odločb zaradi kršitev.
Policiji in tožilstvu so v reševanje odstopili 165 zadev, drugim organom pa 347. Nadaljevali so tudi intenzivno delo na preventivnih področjih.
"Tudi po zaslugi našega dela je integriteta v zadnjih letih postala pomembna vrednota. Verjamemo, da ji bo država ob naslednjih spremembah zakona dala še večji pomen in določila ustrezne sankcije za kršitve. Integritetno delovanje čim širšega kroga posameznikov, predvsem pa tistih na najvišjih položajih, ki s svojim delovanjem dajejo drugim zgled, je namreč ključ do uspešnega preprečevanja korupcije," je poudaril Robert Šumi, ki se je ozrl tudi na dosežke zadnjega petletnega obdobja, odkar vodi komisijo. Pri tem je naštel novo resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji, profesionalizacijo dela KPK-ja, kadrovsko in finančno krepitev, napredek na informacijsko-tehnološkem področju, okrepljeno preventivno-nadzorstveno funkcijo in poudaril integriteto kot nujen pogoj za delovanje države v korist vseh državljanov.
"Postavili smo dobre temelje, a za uspešno preprečevanje korupcije potrebujemo resno zavezo odločevalcev, da vsak v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri doseganju tega skupnega cilja," je opozoril in spomnil, da komisija priporoča sprejem krovnega zakona za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, ki bi po njihovem predlogu zagotovil transparentno vodenje velikih infrastrukturnih projektov že od začetka.
>> Več: Šumi: Tudi po zaslugi našega dela je integriteta v zadnjih letih postala pomembna vrednota
Foto: STA
