Cilj projekta
Digitalni evro je načrtovana nova oblika centralnobančnega denarja (CBDC) v digitalni obliki, ki ga bodo izdajale Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke v evroobmočju. Gre za dopolnilo gotovini in zasebnim plačilnim sredstvom, ne za nadomestilo. Uporablja se izključno za maloprodajna plačila. Digitalni evro je nematerialno premoženje in je v celoti zamenljiv z drugimi oblikami evra po nominalni vrednosti.
Digitalni evro ima (po načrtu) status zakonitega plačilnega sredstva v evroobmočju. Dolžniki ga lahko uporabijo za poravnavo denarnih obveznosti, prejemniki pa ga morajo sprejeti po nominalni vrednosti (brez doplačil). Velja za spletna in fizična plačila. Obveznosti sprejemanja ne bodo veljale za:
- fizične osebe v zasebnih/gospodinjskih zadevah;
- mikro in mala podjetja ter neprofitne organizacije (če ne sprejemajo primerljivih digitalnih plačil, kot so debetne kartice ali instantna plačila);
- začasne utemeljene zavrnitve (npr. izpad omrežja ali okvara naprave).
Prepovedano je izključevanje digitalnega evra prek standardnih pogodbenih določil.
Digitalni evro je namenjen plačilom, ne hranjenju vrednosti (store of value). ECB določi kvantitativne omejitve hranjenja (holding limits). Obresti se ne izplačujejo niti ne zaračunavajo. Presežki se samodejno preusmerijo na referenčni bančni račun (waterfall/fallback mehanizem). Obstajal naj bi v online in offline obliki, pri čemer offline omogoča plačila brez interneta prek lokalnih naprav (device-to-device).
Evropska centralna banka (ECB) je, po tem, ko je pripravljalna faza stekla že novembra 2023, projekt digitalnega evra v oktobru 2025 prestavila v fazo tehnične in operativne priprave. Priprava se osredotoča na zagotavljanje tehnične pripravljenosti za morebitno izdajo digitalnega evra. Pod pogojem, da bo EU zakonodaja (Uredba o digitalnem evru) sprejeta v teku leta 2026, ECB načrtuje:
- 12-mesečni pilotni projekt v drugi polovici 2027 (z začetkom v drugi polovici leta 2027), v katerem bodo izbrane plačilne institucije (PSP) izvajale nadzorovane transakcije v simuliranem okolju;
- morebitno prvo izdajo digitalnega evra v letu 2029.
Kontekst ameriških sankcij proti Beti Hohler in drugim sodnikom ICC
Namen digitalnega evra je tudi krepitevi strateške avtonomije evroobmočja. Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler je bila junija 2025, skupaj s tremi drugimi sodnicami ICC, uvrščena na seznam ameriških sankcij zaradi odločitev v zvezi z preiskavami, ki so vključevale ameriške in izraelske državljane (zadevi Afganistan in Palestina). Sankcije vključujejo zamrznitev morebitnega premoženja v ZDA ter prepoved transakcij z ameriškimi državljani in podjetji. Posledice so bile takojšnje in daljnosežne:
- blokada kreditnih kartic, računov pri Apple, PayPal, Amazon, Airbnb in drugih ameriških ponudnikih (tudi če se uporabljajo v Evropi);
- omejitve potovanja v ZDA;
- oteženo vsakdanje delo in zasebno življenje zaradi odvisnosti sodnikov od zahodnih plačilnih sistemov, ki jih nadzorujejo ameriška podjetja.
Slovenija in EU so obsodile sankcije kot nedopusten pritisk na neodvisnost sodišča, vendar praktične posledice ostajajo (blokada računov, omejen dostop do storitev). Kako bi digitalni evro lahko rešil ta problem?
Digitalni evro bo neodvisen od ameriške finančne infrastrukture (SWIFT, ameriške banke, Visa/Mastercard kot posredniki in ameriška tehnološka podjetja). Glavne prednosti za sankcionirane osebe, kot je sodnica Beti Hohler, bi bilo hranjenje in izvajanje plačil neposredno prek ECB ali evropskih ponudnikov, brez potrebe po ameriških računih ali karticah. Transakcije bi potekale v evrih, izven dosega ameriških sankcij, ki ciljajo na ameriške subjekte in infrastrukturo.
Sankcionirane osebe bi lahko uporabljale digitalni evro za nakupovanje, plačevanje računov ali prejemanje plač v Evropi brez tveganja blokade računov pri ameriških ponudnikih (kot so se zgodile Hohlerjevi).
Pomembno je poudariti, da digitalni evro ne bo odpravil vseh sankcij (npr. neposrednih prepovedi potovanja v ZDA), vendar bi bistveno omilil njihove finančne in vsakdanje posledice v evroobmočju. To je del širšega cilja EU po strateški avtonomiji v plačilnih sistemih.
Zakonodajni proces za Uredbo o digitalnem evru (2023/0212(COD))
Evropska komisija je predlog uredbe o vzpostavitvi digitalnega evra predstavila 28. junija 2023 (COM/2023/369). Gre za običajni zakonodajni postopek (sodelovanje Evropskega parlamenta in Sveta EU), ki določa pravni okvir za izdajo, uporabo in upravljanje digitalnega evra kot dopolnilne oblike javnega denarja.
Aprila 2026 se predlog se še vedno nahaja v fazi ECON odbora Evropskega parlamenta. Pogajanja o kompromisnem besedilu so v teku, pričakuje pa se glasovanje v odboru v začetku maja 2026. Po sprejetju stališča parlamenta bodo sledili trialogi (neformalni tripartitni pogovori med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo) za dosego končnega soglasja.
Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje tehnične priprave pod delovno predpostavko, da bo uredba sprejeta v teku leta 2026. ECB poudarja, da bo odločitev o izdaji digitalnega evra sprejeta šele po dokončnem sprejetju zakonodaje, morebitna prva izdaja pa je načrtovana za leto 2029 (pilotna faza pa za drugo polovico 2027).
Po zaključku trialogov bosta sledila formalna sprejetja v Evropskem parlamentu in Svetu EU, nato pa objava v Uradnem listu EU. Zakonodaja bo določila ključne elemente, kot so pravni status, omejitve uporabe, zasebnost in vključevanje plačilnih ponudnikov.
Viri in reference
- ECB, Closing report: Preparation phase of a digital euro
- ECB, Digital euro pilot
- U.S. Department of State, Imposing Sanctions in Response to the ICC’s Illegitimate Actions
- Justice Info, Living with US sanctions means living in constant uncertainty
- Euronews, EU deplores US sanctions against ICC judges, including Slovenian
- Establishment of the digital euro, https://oeil.europarl.europa.eu/oeil/en/procedure-file?reference=2023/0212(COD)
