Veliko zavezancev za novi prispevek, veliko pobranega denarja
Uvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), je potekalo postopoma, pri čemer se je pravica do oskrbovalca družinskega člana začela izvajati 1. januarja 2024, domača in e-oskrba 1. julija 2025, institucionalna oskrba in denarni prejemek pa 1. decembra 2025. Obvezni socialni prispevek, ki predstavlja temeljni steber novega sistema, se je po celotni državi začel obračunavati z dnem 1. julija 2025. Zakonodajalec je krog zavezancev zastavil izjemno široko, saj zajema večino zavarovanih oseb po sistemu obveznega socialnega zavarovanja. Ocene kažejo, da obvezni prispevek plačuje približno dva milijona oseb. Zavezanci za obvezni prispevek so zaposleni in delodajalci, ki prispevajo po en odstotek bruto plače, upokojenci prispevajo en odstotek neto pokojnine, samozaposleni pa dva odstotka zavarovalne osnove. Popoldanski samostojni podjetniki plačujejo približno 6,43 evra mesečno, medtem ko samoplačniki plačujejo fiksni znesek v višini približno 6 evrov na mesec.
Prva ocena finančnega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bila uradno predstavljena 22. januarja 2026, je razkrila izrazito asimetrijo med primarno zdravstveno blagajno in novo blagajno za dolgotrajno oskrbo. Medtem ko je zdravstvena blagajna v letu 2025 zabeležila primanjkljaj v višini 86,1 milijona evrov, je blagajna za dolgotrajno oskrbo ustvarila presežek v višini 143 milijonov evrov. ZZZS je transparentno navedel, da je ta presežek nastal izključno zaradi postopnega uvajanja pravic in počasnejšega zagotavljanja pogojev za njihovo izvajanje. V letu 2025 so prihodki znašali 270 milijonov evrov, odhodki pa 127 milijonov evrov. Del presežka (skupaj v višini 140 milijonov evrov) je ZZZS začasno vezal v sistem Enotnega zakladniškega računa države (EZR). Ministrstvo za finance je uradno pojasnilo, da gre za strogo namenska sredstva, s katerimi državni proračun ne more prosto razpolagati. V letu 2026 je za sistem predvidenih približno 663 milijonov evrov prihodkov od prispevkov in 723 milijonov evrov izdatkov za storitve.
Koristi od dolgotrajne oskrbe imajo za zdaj je obstoječi stanovalci DSO, pri drugih se zatika
Kljub navedenim finančnim presežkom pa sistem na terenu kaže kritične pomanjkljivosti, zaradi zaostankov pri obravnavi uporabnikov in izdajanju upravnih odločb. Ministrstvo za solidarno prihodnost je 21. januarja 2026 objavilo novice o vključitvi na podlagi podatkov ZZZS do 16. januarja 2026, da je bilo uspešno prevedenih 20.042 osebnih načrtov za stanovalce v domovih za starejše, kar predstavlja 99 odstotkov vseh vključenih v institucionalno oskrbo. ZZZS je kot glavni plačnik za prehodno obdobje od 1. decembra 2025 do 30. septembra 2026 pripravil podrobna navodila o načinu plačila storitev izvajalcem v institucijah. Vendar pa je bila ta faza prevedb administrativno najlažji del reforme, saj je šlo zgolj za spremembo plačnika že obstoječe storitve in ni zahtevala iskanja novih kadrovskih resursov. »Prevedeni« uporabniki DSO so zadovoljni, saj so njihove položnice od januarja 2026 nižje, ker oskrbo krije javni sistem.
Pravi preizkus reforme pa je obravnava popolnoma novih vlog oseb, ki potrebujejo oskrbo v lastnem domačem okolju. Do januarja 2026 so pristojni centri za socialno delo prejeli več kot 20.000 vlog, pri čemer so izdali nekaj več kot 5.000 pozitivnih odločb (od tega 3.000 zgolj za e-oskrbo). Čakalne dobe za terensko ocenjevanje in izdajo odločbe v praksi znašajo šest mesecev ali več, samo v ljubljanski regiji pa na rešitev trenutno čaka približno 5.000 vlog iz poletja 2025. Zakon namreč predvideva kompleksno oceno upravičenosti, ki jo izvajajo na novo formirani in zaposleni multidisciplinarni timi. Ministrstvo za solidarno prihodnost je 30. januarja 2026 organiziralo srečanje teh timov, kar empirično dokazuje, da so operativni terenski procesi in usklajevanja metodologij šele v fazi začetnega vzpostavljanja. Domača oskrba je posledično v povsem začetni fazi, z le peščico do nekaj deset aktivnih osebnih načrtov v celotni državi. Izdatki za storitve domače oskrbe so bili do konca leta 2025 zelo nizki oziroma minimalni.
Kadrovski problem v izvajanju oskrbe zaradi prenizkih plač osebja
Plačni sistem v javnem sektorju kljub preteklim parcialnim reformam ostaja objektivno nekonkurenčen za izjemno težaške in izmenske poklice v zdravstveni negi in socialni oskrbi. Državni centri za socialno delo in javni domovi redno objavljajo prosta delovna mesta, na katera se ne prijavi nihče, saj slovenski kader odhaja v sosednjo Avstrijo in Italijo ali pa v administrativne poklice z manjšo stopnjo stresa in obremenitev. To povzroča neposredni kolaps operativnosti multidisciplinarnih timov in nezmožnost redkih izvajalcev, da bi sploh sprejemali nove varovance na domu. V pravnem sistemu tako nastaja izjemno problematičen fenomen "pravice na papirju", kjer pravica nesporno obstaja v Uradnem listu in izdani upravni odločbi, v fizičnem svetu pa je ni mogoče realizirati. Zaradi tega kroničnega pomanjkanja negovalnega kadra so upravičenci prisiljeni prejemati le golo finančno nadomestilo namesto dejanske storitve na domu. To zakonsko izjemo država pospešeno uporablja, saj finančno nadomestilo ne pokrije dejanske tržne vrednosti storitev, s čimer se finančno tveganje prevali neposredno na družine.
Kljub deklariranemu cilju deinstitucionalizacije so upravičenci primorani v iskanje oskrbe na komercialnem trgu
Obupani upravičenci so primorani plačevati storitve na komercialnem trgu ali v okviru sive ekonomije, kar popolnoma izniči vlogo ZZZS pri nadzoru strokovne kakovosti nege in varnosti. Preiskovalni novinarji opozarjajo, da so slovenske družine pahnjene na rob bankrota, saj morajo izčrpati vse življenjske prihranke. Breme pretežno pade na ženske v srednjih letih, ki se morajo predčasno ali invalidsko upokojiti oziroma preiti na polovični delovni čas, da skrbijo za svojce, s čimer si znižujejo lastno pokojnino.
Država skuša trenutni kadrovski krč reševati z zanašanjem na nevladni sektor in laično javnost, zato je Ministrstvo za solidarno prihodnost 5. februarja 2026 v sodelovanju s Slovensko filantropijo izvedlo specializirano izobraževanje za koordinatorje prostovoljstva. Takšen pristop k zagotavljanju temeljnih storitev nege ob sočasnem obveznem pobiranju davkov kaže na resno nemoč državnega aparata in moralni absurd.
Takšno stanje vodi do nepravičnosti (diskriminacija med starim in novim sistemom, višje cene za »neprevedene« oskrbovance DSO), finančnih težav družin (črpanje prihrankov, grožnje bankrota, socialni zlomi) in kritik strokovnjakov (npr. župani, direktorji domov, vodje CSD).
Zakonodajalec in sodobne evropske smernice, ki jih zagovarjajo pristojne državne institucije, sicer izrecno spodbujajo proces deinstitucionalizacije in oskrbo v domačem okolju. Paradoksalno pa slabo delujoča mreža pomoči na domu in nizka denarna nadomestila povzročajo nasproten učinek. Ker je domska oskrba za neposrednega uporabnika čez noč postala otipljivo finančno ugodnejša možnost, saj stroške krije sistem dolgotrajne oskrbe, obupane družine poskušajo svoje obolele člane za vsako ceno in preko poznanstev spraviti v institucionalno oskrbo.
To bo neizbežno pripeljalo do podaljševanja čakalnih vrst za sprejem v DSO, medtem ko država novih infrastrukturnih kapacitet zaradi pomanjkanja osebja in visokih stroškov ne more pravočasno zagotoviti – številni DSO že danes ne obratujejo s polno kapaciteto (ostajajo jim prazne postelje), ker nimajo dovolj osebja. Če se vhodni parametri, kot so kadrovska politika, digitalizacija in poenostavitev postopkov, ne bodo korenito spremenili, se bo presežek sredstev nadalje kopičil, cilj oskrbe na domu pa bo morda dosežen šele v letih po 2027. Že pred tem pa bo ob nezadovoljstvu plačnikov zaradi neuresničenih – visoko letečih – vladnih obljub prišlo do ustavnih presoj ter pozivov k ukinitvi prispevka.
Viri in reference
- Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1)
- https://www.gov.si/novice/2026-01-21-kar-99-odstotkov-stanovalcev-domov-za-starejse-vkljucenih-v-sistem-dolgotrajne-oskrbe/
- https://www.zzzs.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/tiskovne_konference/2026/pr_ocena_poslovanja_v_letu_2025_22.1.2026.pdf
- Sredstva iz dolgotrajne oskrbe so vezana v zakladniški račun države, dodatnih bo 100 tisoč evrov, https://www.rtvslo.si/slovenija/sredstva-iz-dolgotrajne-oskrbe-so-vezana-v-zakladniski-racun-drzave-dodatnih-bo-100-tisoc-evrov/772405
- Družine med dolgotrajno oskrbo in bankrotom, https://preiskovalno.si/clanek/druzine-med-dolgotrajno-oskrbo-in-bankrotom/
- Januarske položnice bodo nižje, a minister celotne naloge še ni opravil, https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/januarske-poloznice-nizje-a-minister-celotne-naloge-se-ni-opravil-2776132/
- Koliko bo za oskrbo v domovih odteklo iz nove blagajne, https://www.24ur.com/novice/slovenija/koliko-bo-za-oskrbo-v-domovih-odteklo-iz-nove-blagajne.html
