Sprejetje novele (ZOdv-H, EPA 2563-IX) je epilog dolgotrajnega in napetega postopka, ki ga je leta 2023 sprožila Evropska komisija z javno objavo postopka za ugotavljanje kršitev prava EU (INFR(2022)2209). Slovenija je namreč vztrajala pri strogi regulaciji, ki je de facto prepovedovala vsakršno komercialno komunikacijo, kar je Komisija ocenila kot neskladno z Direktivo o storitvah na notranjem trgu (2006/123/ES). Kronologija pritiska se je zaostrila 12. februarja 2025, ko je Republika Slovenija prejela obrazloženo mnenje Komisije z dvomesečnim rokom za odpravo kršitev. Zaradi nevarnosti tožbe pred Sodiščem EU je zakonodajalec pohitel, čeprav je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) zagrizeno nasprotovala liberalizaciji. V jedru njenega odpora je bil strah pred komercializacijo poklica, ki bi odvetništvo iz "službe pravosodja" degradirala v običajno tržno dejavnost, kjer prevladuje ekonomska logika nad etično. To nasprotovanje in iskanje krhkega ravnovesja med zahtevami EU in varovanjem ugleda poklica sta bila glavna razloga za dolgotrajno zavlačevanje s spremembami.
Novela v prenovljenem 21.a členu namesto prepovedi uvaja koncept "informiranja javnosti". Odvetnik sme po novem informirati javnost o svoji dejavnosti, pod pogojem, da je informacija resnična, nezavajajoča in spoštuje odvetniško zaupnost. Zakon izrecno dovoljuje tudi izražanje mnenj o aktualnih družbenih dogodkih, pri čemer je dodana pomembna varovalka, da je dopustno kritično in strokovno izražanje, če je v skladu z etičnimi načeli. S tem se zakonodajalec odziva na dileme glede svobode govora odvetnikov na socialnih omrežjih. Kljub sprostitvi pa zakon ohranja varovalke: osebna publiciteta je dopustna le v mejah, ki ne krnijo ugleda pravosodja.
Poleg sprememb pri oglaševanju ZOdv-H prinaša sistemske rešitve za večjo učinkovitost disciplinskih postopkov in boj proti nelojalni konkurenci. Pravnomočne odločbe disciplinskih organov OZS, s katerimi so izrečene denarne kazni, so po novem neposredno izvršilni naslovi, kar odpravlja dosedanje težave pri izterjavi in krepi avtonomijo zbornice. Še bolj drastičen ukrep pa je usmerjen proti subjektom, ki brez ustrezne usposobljenosti nudijo pravne storitve (t. i. mazaštvo). Nadzor nad pravnimi osebami in registriranimi samostojnimi podjetniki prevzema Tržni inšpektorat RS, medtem ko je za nadzor nad posamezniki (brez registrirane dejavnosti) pristojna Finančna uprava RS. Za pravne osebe, ki niso odvetniške družbe in proti plačilu opravljajo odvetniške storitve, so predpisane globe od 20.000 do 250.000 evrov, za srednje in velike družbe pa celo do 500.000 evrov. S tem se želi zaščititi stranke pred nestrokovnim svetovanjem in utrditi monopol odvetništva pri zastopanju.
Praktični vpliv
Odvetniška zbornica Slovenije mora v šestih mesecih od uveljavitve zakona uskladiti svoj statut in Kodeks odvetniške poklicne etike, kar bo natančneje določilo meje dopustnega oglaševanja. Odvetniki lahko nemudoma pristopijo k reviziji svojih spletnih predstavitev in komunikacijskih strategij, vendar morajo pri tem ostati previdni in se izogibati zavajajočim trditvam ali primerjalnemu oglaševanju, dokler zbornica ne poda novih smernic. Za gospodarske družbe in posameznike, ki se ukvarjajo s pravnim svetovanjem brez statusa odvetnika, pa zakon prinaša izjemno tveganje; nujno morajo preveriti naravo svojih storitev, saj so zagrožene globe drakonske in lahko vodijo v poslovni propad.
Viri in reference
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-H), sprejet 28. 1. 2026, EPA 2563-IX
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, EVA 2025-2030-0033
- Poročilo o postopku Evropske komisije proti Republiki Sloveniji INFR(2022)2209 o kršitvi v zvezi z omejitvami oglaševanja odvetniških storitev
- Direktiva o storitvah na notranjem trgu (2006/123/ES)
