Dvotedenski opozorilni protest so začeli 10. januarja in v tem času delo opravljali prilagojeno. Po informacijah vrhovnega sodišča so sodniki v veliki meri preklicali naroke za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah, v katerih je sojenje potekalo nemoteno.
Niso pa enotno zbirali podatkov, kakšen je bil vzrok odpovedi obravnav, torej, ali je šlo za odpoved zaradi protestne akcije ali iz drugih razlogov.
Od 11 okrožnih sodišč jih je sedem na vprašanje Slovenske tiskovne agencije odgovorilo, da je od začetka protesta odpadlo skupaj več kot 1100 obravnav. Na največjem, ljubljanskem, je od skupno 623 obravnav do vključno preteklega petka odpadlo 419 obravnav. Ocenili so, da je bilo vsaj 90 odstotkov teh preklicanih zaradi opozorilnega protesta. Tudi podatki okrožnih sodišč v Kranju, Novem mestu in Novi Gorici so potrdili, da je bil razlog za večino preklicanih obravnav protest.
Od 44 okrajnih sodišč jih je podatke posredovalo 11. S petih so sporočili, da so vse obravnave, ki so jih v tem času preklicali, preklicali zaradi protesta. Na preostalih šestih okrajnih sodiščih, s katerih so poslali podatke o preklicih in razlogih, pa je bil protest razlog za večino preklicev obravnav.
Na vrhovnem sodišču menijo, da zaradi protesta sodnikov "ni bilo posegov v človekove pravice". To so pripisali časovni omejitvi protesta in dejstvu, da se sodniki niso omejili le na nujne zadeve, ki jih je tudi sicer veliko. Pojasnili so, da so sodniki pisali sodne odločbe v že končanih zadevah in preučevali sodne zadeve, ki so jim dane v sojenje.
>> Več: Sodniški protest za zdaj končan. Zaradi neizvrševanja ustavne odločbe so "jezni in razočarani".
