Sodišče Evropske unije (SEU) v Luksemburgu je 12. maja 2026 razglasilo težko pričakovano sodbo, v kateri si je nasproti stalo ameriško tehnološko podjetje Meta Platforms in italijanski urad za nadzor komunikacij (AGCOM). Jedro spora je izviralo iz italijanske nacionalne zakonodaje, ki je v domači pravni red prenesla 15. člen Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta člen državam članicam omogoča, da založnikom medijskih publikacij podelijo specifično sorodno pravico do pravičnega nadomestila za spletno uporabo njihovih vsebin s strani ponudnikov storitev informacijske družbe. Italijanski model je šel pri implementaciji korak dlje in nacionalnemu regulatorju AGCOM podelil neposredna pooblastila za določitev strogih meril nadomestila, posredovanje pri neuspešnih pogajanjih ter prisilno zahtevanje podatkov, ki so nujno potrebni za natančen izračun tega nadomestila od spletnih platform. Meta je takšni proaktivni ureditvi ostro oporekala z argumentacijo, da prekomerno posega v njeno svobodo gospodarske pobude in da v osnovni zakonodaji EU ni zadostne podlage za tako daljnosežne pristojnosti nacionalnega organa pri vsiljevanju pogajalskih pogojev na prostem trgu.
Sodišče EU je v obrazložitvi Metine argumente v celoti zavrnilo. Razsodilo je, da je zakonsko določena pravica založnikov do pravičnega nadomestila povsem usklajena s pravom Unije, pod strogim pogojem, da je to nadomestilo neposredno povezano z dovoljenjem založnikov, da se njihove vsebine sploh smejo uporabljati na platformah, kot sta Facebook ali Instagram. Sodišče je izrecno poudarilo, da morajo založniki obdržati suvereno pravico, da takega dovoljenja sploh ne dajo, da omejijo obseg uporabe zgolj na kratke izseke ali pa da ga platformam ponudijo povsem brezplačno. S tem se zagotavlja, da jim sistem ne odvzema temeljnega in izključnega nadzora nad lastno ustvarjeno vsebino.
Evropski sodniki so se nato poglobili še v občutljivo tehtanje nasprotujočih si temeljnih pravic. Priznali so, da obveznosti, ki jih je vzpostavila italijanska zakonodaja – na primer dolžnost platform, da z založniki dejansko začnejo pogajanja in jim transparentno posredujejo relevantne analitične podatke za izračun tržne vrednosti vsebin, ne da bi ob tem smeli platformni algoritmi v času trajanja pogajanj umetno zmanjšati vidnost ali doseg teh medijskih vsebin, dejansko predstavljajo opazno omejitev svobode gospodarske pobude spletnih platform.
Kljub tej ugotovitvi pa je SEU presodilo, da so lahko takšne omejitve upravičene in sorazmerne glede na cilje zaščite intelektualne lastnine ter medijskega pluralizma. Služijo namreč višjemu cilju: učinkoviti zaščiti pravic intelektualne lastnine ter zagotavljanju poštenega, uravnoteženega in konkurenčnega digitalnega trga. Sodišče je v sodbi prepoznalo, da medijski izdajatelji v komercialnih pogajanjih s prevladujočimi globalnimi tehnološkimi platformami ne nastopajo z enakovrednega izhodišča. S temeljitim pravnim okvirom, ki ga neposredno nadzoruje pristojni državni organ, se to izrazito neravnovesje moči učinkovito odpravlja. Poleg stroge pravne argumentacije je sodišče izpostavilo tudi širši demokratični vidik in poudarilo, da je finančna vzdržnost profesionalnega novinarstva nujen pogoj za ohranjanje svobode medijev in informacijskega pluralizma. Odločitev je naletela na izjemno pozitiven odmev v strokovni javnosti po vsej Evropi. Evropski svet založnikov je sodbo označil za veliko zgodovinsko zmago in pomemben precedens za preprečevanje zlorab prevladujočega tržnega položaja, medtem ko je družba Meta v uradnem odzivu napovedala podrobno preučitev sodbe in nadaljnje sodelovanje pred italijanskimi nacionalnimi sodišči, ki bodo morala zdaj zadevo meritorno odločiti ob upoštevanju obvezujočih smernic iz Luksemburga.
Praktični vpliv
Priporoča se takojšnji operativni pregled in prilagoditev strategij pri zastopanju domačih medijskih hiš ali upravljavcev spletnih platform. Odvetniki in pravni svetovalci, ki zastopajo založnike, naj se pripravijo na uradna pogajanja s tehnološkimi podjetji in ob sklicevanju na to sodbo proaktivno zahtevajo podrobne analitične podatke o prikazih ter dosegu zaščitenih medijskih vsebin. Slovenski regulatorni organi in pristojna ministrstva naj preverijo skladnost slovenske podzakonske in izvršilne ureditve z najnovejšim tolmačenjem Sodišča EU ter po potrebi vzpostavijo jasne, hitre in operativne mehanizme nadzora in reševanja sporov, da se slovenskim založnikom preprečijo nepotrebni zastoji pri izterjavi zakonitih nadomestil.
Viri in reference
- Sodba Sodišča EU v zadevi C-797/23 (Meta Platforms Ireland proti AGCOM)
- Sodišče EU: Meta mora medijem plačati za objavljanje njihovih vsebin, https://www.delo.si/novice/svet/sodisce-eu-meta-mora-medijem-placati-za-objavljanje-njihovih-vsebin
- Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES
- Meta loses court fight over compensation to Italian publishers, https://www.reuters.com/legal/litigation/meta-loses-court-fight-over-compensation-italian-publishers-2026-05-12/
- Italian transposition of press publishers’ right may be compatible with EU law, though with caveats, says Grand Chamber, https://ipkitten.blogspot.com/2026/05/italian-transposition-of-press.html
