Sedanja slovenska ureditev je pri združevanju družin razmeroma nezahtevna. Od 1. novembra 2024 mora polnoletni družinski član pri podaljšanju dovoljenja praviloma dokazati znanje slovenščine na preživetveni ravni. Gre za posebno zakonsko opredeljeno temeljno raven sporazumevanja v preprostih in predvidljivih vsakodnevnih situacijah. To ni certificirana raven Skupnega evropskega jezikovnega okvira (CEFR), pogoj pa je manj zahteven od opravljenega standardiziranega izpita A1. Za stalno prebivanje je trenutno zahtevana raven A2.
Predlagani preskok zato ni zanemarljiv. A2 pomeni elementarno, vendar že precej širšo sposobnost sporazumevanja, B1 pa prehod na raven samostojnega uporabnika jezika, ki se lahko znajde v večini običajnih življenjskih situacij.
| Država |
Združitev družine oziroma nadaljnje prebivanje |
Stalno/dolgoročno prebivanje |
| Slovenija – danes ZTuj-2 |
preživetvena raven |
A2 |
| Slovenija – ZTuj-2J |
A2 |
B1 |
| Avstrija |
A1 praviloma pred priselitvijo; A2 v okviru integracijskega modula v dveh letih |
B1 |
| Nemčija |
praviloma A1 za prihod zakonca; ni splošnega novega pogoja A2 ob vsakem podaljšanju |
B1 |
| Italija |
ni primerljivega jezikovnega pogoja za podaljšanje družinskega dovoljenja |
A2 |
| Hrvaška |
ni splošnega jezikovnega pogoja za družinsko dovoljenje |
B1 |
Avstrija: A2 med prebivanjem, B1 za Daueraufenthalt-EUMed obravnavanimi državami je avstrijska ureditev predlaganemu slovenskemu sistemu najbližja. Avstrija uporablja večstopenjski model. Za nekatere kategorije družinskih članov se že pred priselitvijo zahteva osnovno znanje nemščine na ravni A1. Po pridobitvi določenih dovoljenj pa začne veljati
Modul 1 integracijskega sporazuma, ki ga mora tujec praviloma izpolniti v dveh letih in zahteva nemščino na ravni
A2 ter poznavanje temeljnih vrednot avstrijskega pravnega in družbenega reda. Izpolnjevanje modula je lahko pomembno prav pri podaljševanju dovoljenja.
Za dovoljenje
Daueraufenthalt–EU, torej avstrijski ekvivalent statusa rezidenta EU za daljši čas, mora biti izpolnjen Modul 2: nemščina na ravni
B1 in poglobljeno poznavanje pravnega in družbenega sistema.
Predlagana slovenska ureditev bi bila torej po ravneh A2/B1 zelo podobna avstrijski, čeprav se razlikujeta čas in pravna konstrukcija izpolnjevanja integracijske obveznosti.
Nemčija: A1 ob združitvi, B1 za trajnejši statusNemški sistem je drugačen. Pri združitvi zakoncev § 30 Aufenthaltsgesetz praviloma zahteva, da se zakonec zna »vsaj na preprost način« sporazumevati v nemščini. Zakon izrecno določa, da to pomeni raven
A1. Obstajajo številne izjeme, med drugim za družinske člane nekaterih kvalificiranih delavcev, imetnikov modre karte EU in raziskovalcev.
Pri podaljšanju dovoljenja pa nemško pravo ne določa splošnega avtomatičnega prehoda z A1 na A2, primerljivega predlaganemu slovenskemu pravilu. Upošteva se sicer izpolnjevanje obveznosti vključitve v integracijski tečaj, neizpolnjevanje teh obveznosti pa lahko vpliva na odločanje o podaljšanju. Zato bi bila slovenska zahteva A2 neposrednejša in formalno strožja.
Pri trajnem statusu je slika drugačna. Za
Erlaubnis zum Daueraufenthalt–EU mora tujec izkazati »zadostno« znanje nemščine; Aufenthaltsgesetz ta pojem opredeljuje kot
B1. Zahteva se tudi temeljno poznavanje pravnega in družbenega reda.
Italija: milejši model, za dolgoročni status ostaja A2Italija od te skupine držav najbolj odstopa. Pri dovoljenju zaradi
ricongiungimento familiare zakon kot ključne pogoje določa predvsem družinsko razmerje, primeren dohodek in stanovanje, ne pa opravljenega jezikovnega izpita.
Novo priseljeni tujci sicer praviloma sklepajo integracijski sporazum, katerega cilj je v dveh letih doseči najmanj
A2 iz govorjene italijanščine in določeno poznavanje državljanskih vsebin. Vendar je položaj družinskih migrantov poseben: neizpolnjevanje sporazuma pri njih nima enake posledice odvzema dovoljenja in izgona kot pri nekaterih drugih kategorijah tujcev. Zato italijanskega A2 ni mogoče enačiti s slovenskim predlaganim A2 kot neposrednim zakonskim pogojem za podaljšanje družinskega dovoljenja.
Tudi pri trajnejšem statusu je italijanska ureditev milejša od predlagane slovenske. Za
permesso di soggiorno UE per soggiornanti di lungo periodo je zahtevano znanje italijanščine najmanj na ravni
A2.
Hrvaška: brez pogoja pri družinskem prebivanju, B1 za dolgoročni statusHrvaški Zakon o strancima pri začasnem prebivanju zaradi združevanja družine ne določa splošnega pogoja znanja hrvaščine.
Drugače je pri
dugotrajnom boravištu. Zakon zahteva znanje hrvaškega jezika in latinice, podzakonski pravilnik pa izpit izrecno umešča na raven
B1 po CEFR. Kandidat mora dokazati razumevanje govorjenega in pisanega jezika ter sposobnost govorne in pisne komunikacije.
Hrvaška je sicer maja 2026 dodatno uvedla osnovni izpit
A1.1 za določene tuje delavce po najmanj enem letu prebivanja, vendar gre za režim dovoljenj za prebivanje in delo, ne za splošni pogoj pri družinskem združevanju (ta določba se še ne uporablja).
SklepPrimerjava pokaže dve različni sliki. Pri
stalnem oziroma dolgoročnem prebivanju bi bila sprememba A2 › B1 predvsem približevanje pravilom, ki že veljajo v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Med primerjanimi državami bi tako le Italija ostala pri A2.
Precej izrazitejša je sprememba pri
združitvi družine. Neposredna zahteva A2 ob podaljšanju dovoljenja bi Slovenijo postavila bliže avstrijskemu integracijskemu modelu, hkrati pa bi bila strožja od nemške ureditve, ki praviloma zahteva A1 že ob prihodu zakonca, vendar ne uvaja splošnega A2 kot novega pogoja ob podaljšanju.
Predlog ZTuj-2J zato pri B1 za dolgoročne rezidente ne pomeni evropske posebnosti. Nekoliko bolj viden primerjalnopravni premik predstavlja uvedba A2 kot pogoja za nadaljevanje družinskega prebivanja. Najbolj neposredno primerljivi sta Avstrija in zlasti Danska, kjer je nadaljnja veljavnost družinskega dovoljenja vezana na pravočasno opravljena jezikovna izpita A1 in A2.
Viri in reference- Österreich.gv.at, https://www.oesterreich.gv.at/en/themen/menschen_aus_anderen_staaten/aufenthalt/3/Seite.120217
- Österreich.gv.at, https://www.oesterreich.gv.at/de/themen/menschen_aus_anderen_staaten/aufenthalt/3/Seite.120500
- gesetze-im-internet.de, https://www.gesetze-im-internet.de/aufenthg_2004/__30.html
- gesetze-im-internet.de, https://www.gesetze-im-internet.de/aufenthg_2004/__9a.html
- Normattiva.it, https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn%3Anir%3Astato%3Adecreto.legislativo%3A1998%3B286~art29%21vig=
- integrazionemigranti.gov.it, https://integrazionemigranti.gov.it/it-it/Ricerca-norme/Dettaglio-norma/id/9/Accordo-di-integrazione
- interno.gov.it, https://www.interno.gov.it/it/temi/immigrazione-e-asilo/modalita-dingresso/test-conoscenza-lingua-italiana
- mup.gov.hr, https://mup.gov.hr/aliens-281621/temporary-stay-281662/281662
- Narodne novine, https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2021_09_100_1800.html
- Narodne novine, https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2026_05_55_692.html
- Nyidanmark.dk, https://nyidanmark.dk/en-GB/You-want-to-apply/Family/Family-reunification/Spouse-or-cohabiting-partner
