Julija 2026 so koalicijske poslanske skupine skupaj z Resnico vložile predlog za posvetovalni referendum o tem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela (EPA: 0191-X). Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je 30. julija poudarila stališče, da »zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči«, 20. avgusta pa je vlada referendumskemu predlogu izrazila podporo.
To še ni predlog zakona in zato iz tega za slovenske prejemnike socialne pomoči trenutno ne izhaja nova obveznost. Prav tako sedanjih slovenskih javnih del ni mogoče enačiti z napovedano ureditvijo: javna dela so po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) program aktivne politike zaposlovanja, pri katerem je udeleženec zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Danska je šla bistveno dlje. Folketing je 17. decembra 2024 sprejel zakon št. 1654 z dne 30. decembra 2024, ki je uvedel arbejdspligt. Zakon je začel veljati 1. januarja 2025, sistem pa je bil v letu 2025 uveden postopoma. Od 1. julija 2025 se je povezal še s temeljito reformo danskega sistema denarne socialne pomoči (kontanthjalp).
Ključna omejitev danskega modela je pogosto spregledana: delovna obveznost ne velja za vse brezposelne prejemnike socialne pomoči. Nanaša se na osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev višje ravni kontanthjalp: praviloma morajo za to dokazati najmanj devet let zakonitega prebivanja na Danskem, Ferskih otokih ali Grenlandiji v zadnjih desetih letih ter obseg redne zaposlitve, ki ustreza najmanj dvema letoma in pol polnega delovnega časa v istem desetletnem obdobju. Za državljane EU in EGP veljajo izjeme, kadar jim enako obravnavanje zagotavlja pravo EU.
Kdor teh pogojev ne izpolnjuje, praviloma prejema najnižjo stopnjo pomoči – mindstesats. V letu 2026 ta znaša 7.095 danskih kron bruto mesečno. Za primerjavo znaša osnovna stopnja 7.529 kron, povišana pa 13.060 kron. Sistem je premoženjsko in dohodkovno preverjan: pri odmeri se upoštevajo lastni prihodki in premoženje, pri zakoncih praviloma tudi položaj zakonca.
Za prejemnike mindstesats, ki ne izpolnjujejo pogojev prebivanja in zaposlitve, praviloma velja arbejdspligt; zakon pa določa tudi izjeme, med drugim za osebe pod začasno zaščito zaradi vojne v Ukrajini. Občina mora načeloma organizirati aktivnosti v obsegu do 37 ur tedensko. Toda izraz »delovna obveznost« je nekoliko zavajajoč, če ga razumemo kot 37 ur neplačanega čiščenja ulic ali podobnih javnih del.
V 37 ur se lahko vštevajo redne plačane delovne ure, praksa pri podjetju (virksomhedspraktik), subvencionirana zaposlitev, klasično družbeno koristno delo (nytteindsats) ter posebej organizirano družbeno koristno delo. V omejenem obsegu se lahko vštevajo tudi kratki zaposlitveno usmerjeni tečaji. Pri tujcih je pomemben del programa lahko učenje danščine; v delovno obveznost se lahko vštevajo tudi razgovori na občini, določene aktivnosti iskanja zaposlitve in priprave na pouk jezika – slednje praviloma do štiri ure tedensko – ter prevoz med posameznimi aktivnostmi. Pri nekaterih osebah se vštevajo celo programi zdravljenja ali socialne obravnave.
Danski model je zato bolje opisati kot 37-urni režim aktivacije kot pa kot 37 ur javnega dela.
Pomembna je tudi individualizacija. Občina mora pri oblikovanju programa upoštevati zdravstveno stanje posameznika in lahko število ur zmanjša. Danska zakonodaja torej ne zahteva, da bi oseba, ki zdravstveno objektivno ni sposobna 37-urne aktivnosti, ta obseg kljub temu opravila.
Hkrati gre za dejansko pravno obveznost, ne zgolj priporočilo. Neupravičena odsotnost z določenih aktivnosti lahko povzroči odbitek od socialne pomoči. Pri ponavljajočem se nespoštovanju obveznosti lahko občina uporabi strožjo sankcijo razpoložljivosti za trg dela; po veljavni ureditvi je mogoče pravico do pomoči za določeno obdobje tudi izgubiti. Pred sankcioniranjem zlasti ranljivejšega, t. i. aktivnostno pripravljenega prejemnika mora občina preveriti, ali je obstajal upravičen razlog za odsotnost.
Na drugi strani sistem ohranja socialne pravice. Reforma kontanthjalp je poleg osnovnega prejemka uvedla oziroma ohranila dodatke za otroke, samohranilce in nekatere mlade. Prejemnik, ki je pomoč prejemal najmanj 12 od zadnjih 18 mesecev, ima pravico do kritja lastnega deleža stroškov subvencioniranih zdravil; za otroke ta pravica nastane že s pridobitvijo pravice do socialne pomoči. Družine z otroki lahko prejemajo tudi namenski dodatek za prostočasne in kulturne dejavnosti. Zoper odločitev občine je mogoče v štirih tednih vložiti pritožbo, o kateri po ponovni presoji občine lahko odloča danski pritožbeni organ Ankestyrelsen.
Danska ureditev je bila ob sprejemanju tudi pravno sporna. Danski Institut za človekove pravice je opozoril, da bo obveznost zaradi navezave na pogoje prebivanja in pretekle zaposlenosti v praksi nesorazmerno pogosto zadela osebe etničnega manjšinskega oziroma migrantskega porekla. Opozoril je na možnost posredne diskriminacije in tudi na vprašanja v zvezi s prepovedjo prisilnega oziroma obveznega dela iz 4. člena EKČP. Danska vlada je nasprotno poudarjala legitimni cilj vključevanja na trg dela in individualno prilagajanje programa; sistem naj bi bil evalviran tudi z vidika njegovih dejanskih učinkov.
Danska izkušnja je zato za slovensko razpravo uporabna predvsem kot opozorilo pred preveč preprostim sloganom »kdor prejema pomoč, mora delati«. Če bi Slovenija želela vzpostaviti primerljiv sistem, bi morala zakonodaja odgovoriti najmanj na vprašanja, kdo je delovno sposoben, katere aktivnosti štejejo kot izpolnjevanje obveznosti, kakšen je njihov največji obseg, kdaj so dopustne izjeme ter predvsem do katere mere je mogoče zaradi neaktivnosti zmanjšati prejemek, ki zagotavlja ustavno varovani eksistenčni minimum.
Praktični vpliv
Za slovenske prejemnike denarne socialne pomoči za zdaj ni novih obveznosti, saj vlada še ni sprejela zakonskega predloga, ki bi uvajal danski ali primerljiv model. Če bo politična napoved prerasla v zakonodajni postopek, bodo za pravno presojo posebej pomembni obseg sankcioniranja, individualna presoja delovne sposobnosti, razmerje do delovnopravnega statusa oseb, ki opravljajo družbeno koristno delo, ter ustavnopravno varstvo minimalnih sredstev za preživetje.
Viri in reference
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-ribic-zaradi-neustreznega-nacrtovanja-se-soocamo-s-180-milijonskim-primanjkljajem.html
- Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela, skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, EPA: 0191-X
- Danska, zakon št. 1654 z dne 30. decembra 2024, https://www.retsinformation.dk/eli/lta/2024/1654
- Dansko ministrstvo za zaposlovanje, nova pravila od 1. julija 2025, https://bm.dk/nyheder/nyheder/2025/07/nye-regler-fra-1-juli-2025
- Dansko ministrstvo za zaposlovanje, veljavne stopnje kontanthjalp za leto 2026, https://bm.dk/satser/satser-for-2026/kontanthjaelp
- Danski uradni portal Borger.dk, pravice prejemnikov kontanthjalp, https://www.borger.dk/arbejde-dagpenge-ferie/dagpenge-kontanthjaelp-og-sygedagpenge/kontanthjaelp/kontanthjaelp
- Folketing, gradivo k L 12 in pripombe Danskega instituta za človekove pravice, https://www.ft.dk/samling/20241/lovforslag/L12/bilag/1/2914081/index.htm
