Zadeva izvira iz sporov v Franciji, kjer so nacionalni regulativni organi od ponudnikov tovrstnih vsebin s sedežem v drugih državah članicah, kot je Češka, zahtevali striktno izvajanje ukrepov za preprečevanje dostopa mladoletnikom. Ponudniki so se sklicevali na načelo države izvora, ki ga ureja Direktiva o elektronskem poslovanju, in trdili, da država prejemnica storitve ne more enostransko nalagati takšnih obveznosti. Sodišče EU je v svoji odločitvi pojasnilo, da Direktiva sicer ščiti prosti pretok storitev, vendar dopušča izjeme iz razlogov javnega reda in zaščite mladoletnikov, pod pogojem, da so ukrepi sorazmerni in nediskriminatorni in da so spoštovani pogoji za odstop od načela države izvora, določeni v Direktivi 2000/31/ES. Sodba potrjuje, da obveznost preverjanja starosti ne krši prava Unije, če je namenjena izključno varovanju najranljivejših skupin pred škodljivimi vsebinami.
Ta odločitev Sodišča EU vpliva na aktualne razprave v Evropski uniji glede razvoja in implementacije enotne evropske aplikacije za preverjanje starosti uporabnikov, čeprav z njo ni neposredno povezana. Evropska komisija že dlje časa išče rešitve, ki bi standardizirale ta postopek, saj se države članice trenutno soočajo s pravno in tehnično razdrobljenostjo. Strokovnjaki za varstvo osebnih podatkov ob tem opozarjajo na resne dileme glede zasebnosti, ki jih prinaša tovrstna tehnologija. Uvedba bodisi nacionalnih sistemov bodisi centralizirane evropske aplikacije odpira vprašanja, kako zagotoviti preverjanje starosti, ne da bi pri tem prišlo do prekomernega zbiranja uradnih identifikacijskih dokumentov ali biometričnih podatkov uporabnikov. Zagovorniki digitalnih pravic poudarjajo tveganje ustvarjanja obsežnih baz podatkov o spletnih navadah državljanov, medtem ko zagovorniki pravic otrok opozarjajo, da so brez strogih tehnoloških ovir mladoletniki še naprej izpostavljeni neomejenemu dostopu do eksplicitnih vsebin. Sodba Sodišča EU daje državam članicam močnejši pravni vzvod za ukrepanje, vendar hkrati povečuje pritisk na oblikovalce politik, da najdejo tehnološko rešitev, skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).
Praktični vpliv
Ponudniki storitev informacijske družbe s sedežem v Sloveniji ali tisti, ki svoje storitve usmerjajo na slovenski trg, morajo preveriti skladnost svojih sistemov z najnovejšimi standardi sorazmernosti, ki jih narekuje ta sodba. Regulatorni organi imajo sedaj potrjeno pravno podlago za uvedbo strožjega nadzora nad tujimi platformami, ki so dostopne slovenskim uporabnikom, pri čemer morajo paziti, da morebitni ukrepi ne posegajo nesorazmerno v pravico do zasebnosti skladno z GDPR.
Viri in reference
- Sodba Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-188/24 in C-190/24
- Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)
- Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov - GDPR)
- https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/dileme-evropske-aplikacije-za-preverjanje-starosti-na-spletu-323506
