Ustanovitev in osrednji namen agencije JAKZ neposredno izhajata iz določb ZZKZ, s katerim je država vzpostavila strokovno institucijo za spodbujanje, spremljanje in neodvisno vrednotenje nacionalnega sistema kakovosti ter varnosti zdravstvene obravnave. Temeljni namen agencije je zaščita pacientovih pravic in zmanjševanje tveganj prek standardizacije klinične prakse ter učenja iz varnostnih incidentov. Kot strokovna (ne pa regulativna) ustanova JAKZ deluje v javnem interesu ter z analizo podatkov in razvojem enotnih meril ustvarja strokovne podlage za prihodnje reforme. Prvo poročilo pa je že v svoji začetni fazi razkrilo resne pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. Čeprav zakonodaja zavezuje vse izvajalce k oddaji letnih poročil, je agencija od skupno 3.230 identificiranih zavezancev prejela le 1.735 poročil, kar pomeni komaj 54-odstotno odzivnost. Ta zmerna vključenost močno omejuje celovit nacionalni vpogled in odpira vprašanja o razlogih za nizko stopnjo izpolnjevanja zakonske obveznosti poročanja. Poročilo razkriva, da so v mrežo javne službe vključene institucije pokazale višjo raven discipline, saj je na terciarni in sekundarni ravni poročilo oddalo 83 % bolnišnic, na primarni ravni pa kar 90 % zdravstvenih domov (53 od 59) ter 84 % izvajalcev lekarniške dejavnosti. Največji osip oziroma neodzivnost je tako zaznati pri manjših zasebnih izvajalcih in koncesionarjih.
Največja pravno-organizacijska vrzel, ki jo poročilo izpostavlja, je izrazit razkorak med formalnim dokumentiranjem in dejansko implementacijo sistemov v praksi. Pri številnih izvajalcih se sistemi kakovosti obravnavajo zgolj kot administrativno-birokratska zahteva, ne pa kot aktivno orodje upravljanja. Letni cilji kakovosti so pogosto opredeljeni le deklarativno in brez merljivih kazalnikov, določenih odgovornih oseb ali časovnih rokov. Poročilo opozarja tudi na neenotnost pri upravljanju varnostnih incidentov, kjer so mehanizmi pretežno usmerjeni le v golo evidentiranje dogodkov, medtem ko sta poglobljena analiza temeljnih vzrokov (RCA) in učenje iz napak povsem nerazvita. Na področju notranjih presoj analitiki ugotavljajo slabo spremljanje izvedbe korektivnih ukrepov in pomanjkljivo preverjanje njihove končne učinkovitosti. Dodatno težavo predstavlja neenakomerna organizacijska zrelost, saj manjši izvajalci na primarni ravni (zobozdravstvo, fizioterapija, patronažna dejavnost) zaradi kadrovskih in finančnih omejitev pogosto sploh niso vključeni v naprednejše sisteme akreditacije in certificiranja, prav tako pa imajo omejene zmogljivosti za razvoj podpornih sistemov upravljanja kakovosti. Zanimivo je, da je spremljanje zadovoljstva pacientov eno najbolj razvitih področij, kjer so povprečne ocene razmeroma visoke, vendar ti podatki nato niso sistemsko povezani z vodenjem zdravstvenih organizacij ali sprejemanjem odločitev.
Praktični vpliv
Pravni svetovalci in vodstva zdravstvenih zavodov morajo nemudoma pristopiti k reviziji svojih internih aktov ter uskladiti strategije kakovosti z merljivimi kazalniki. Izvajalci, ki v prvem ciklu niso izpolnili zakonske obveznosti poročanja, se morajo pripraviti na vključitev v elektronski informacijski sistem agencije, ki bo vzpostavljen v letu 2026, kar bo omogočilo standardizirano elektronsko poročanje.
Viri in reference
- Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ)
- Letno poročilo o kakovosti v zdravstvu za leto 2025, Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu (JAKZ)
