Predlog zakona, ki ga je pristojno ministrstvo v medresorsko usklajevanje vložilo 10. novembra 2025, predstavlja pomemben odmik od trenutne, izrazito restriktivne ureditve. Veljavni Kodeks odvetniške poklicne etike namreč dopušča zgolj minimalno navajanje podatkov, kot so ime, sedež, akademski nazivi in področja prava. Ta omejitev je bila v praksi pogosto kritizirana kot zastarela, saj onemogoča učinkovito predstavitev specializacij in izkušenj ter otežuje konkurenčnost manjših ali novejših pisarn. Nova ureditev bi odvetnikom izrecno dovolila, da na svojih spletnih straneh in v strokovnih publikacijah podrobneje predstavijo svojo strokovno pot, specializacijo, delovne izkušnje in jezike, v katerih nudijo storitve. S tem se sledi potrebi po večji transparentnosti in informiranosti uporabnikov pravnih storitev.
Kljub sprostitvi pa predlog postavlja jasne meje. Izrecno naj bi bilo prepovedano vsakršno zavajajoče, primerjalno, vsiljivo, nedostojno ali tržno naravnano oglaševanje. Prepovedano bi bilo tudi oglaševanje z obljubo uspeha v postopku ali neposredno nagovarjanje potencialnih strank, ki so se znašle v specifični stiski (npr. ob nesrečah). Nadzor nad spoštovanjem teh pravil bi še naprej izvajala Odvetniška zbornica Slovenije (OZS), ki bi ohranila pristojnost za vodenje disciplinskih postopkov. Takšna ureditev se zgleduje po podobnih sistemih v nekaterih drugih državah članicah EU s celinsko pravno tradicijo. V Nemčiji, na primer, zvezni zakon o odvetništvu (BRAO) dopušča oglaševanje, ki je "stvarno in informativno" (sachliche Information), a hkrati strogo prepoveduje zavajajoče ali samohvalno oglaševanje. Podobno v Avstriji tamkajšnja stanovska pravila (RAO) dovoljujejo objektivno predstavitev dejavnosti, vendar prepovedujejo metode, ki bi škodile ugledu poklica ali bi temeljile na primerjavah z drugimi odvetniki. Odvetniška zbornica Slovenije se na predlog uradno še ni odzvala, je pa v teku postopka Evropske komisije proti Sloveniji poudarjala nujnost ohranitve odvetništva kot zaupanja vredne službe in ne zgolj tržne dejavnosti.
Praktični vpliv
Predlog zakona je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja in še ni bil poslan v obravnavo v Državni zbor. Za pravno prakso to pomeni, da neposrednih učinkov še ni in morajo odvetniki dosledno še naprej spoštovati veljavna pravila Kodeksa odvetniške poklicne etike glede oglaševanja. Priporoča se seznanitev z vsebino predloga, saj ta nakazuje smer razvoja regulacije, kar lahko vpliva na dolgoročne strategije komuniciranja in digitalne prisotnosti odvetniških pisarn.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (EVA: 2025-2030-0033)
- Poročilo o postopku Evropske komisije proti Republiki Sloveniji INFR(2022)2209 o kršitvi v zvezi z omejitvami oglaševanja odvetniških storitev
- Kodeks odvetniške poklicne etike (OZS), https://www.odv-zb.si/o-zbornici/predpisi-in-sklepi/kodeks-odvetniske-poklicne-etike/
- Listina o temeljnih načelih evropske pravne stroke CCBE in kodeks ravnanja CCBE (Charter of core principles of the European legal profession and code of conduct for European lawyers), https://www.ccbe.eu/NTCdocument/EN_CCBE_CoCpdf1_1382973057.pdf
- Nemčija: Bundesrechtsanwaltsordnung (BRAO), https://www.gesetze-im-internet.de/brao/
- Avstrija: Rechtsanwaltsordnung (RAO), https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10001673
