Pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje 19. julija objavilo v uradnem listu, med drugim uvaja nov način prenaročanja bolnikov na odpovedane termine z izračunom faktorja relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve, so navedli na ministrstvu.
Pred terminom dvakrat v stik z bolniki
Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat. To vključuje potrditev termina in opomnike bolnikom, s čimer želijo zmanjšati tveganje neopravičenih odsotnosti.
Ob tem so na ministrstvu dodatno pojasnili, da novi pravilnik ne predvideva dvakratnega preverjanja, ali se bodo bolniki udeležili termina, le dvakratni stik z bolnikom. To je lahko tudi obvestilo prek portala zVem, sporočila SMS ali pošte. Pri tem je prvi stik že to, da je bolnik obveščen o terminu ali okvirnem terminu, kar se je dosledno izvajalo že do zdaj, so pojasnili.
Na ministrstvu sicer še letos načrtujejo spremembe, po katerih bodo bolniki pred termini obravnav obvestila dobivali tudi prek portala zVem.
Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro s 14 na 30 dni, druge čakalne dobe nespremenjene
Doslej je najdaljša dopustna čakalna doba pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro znašala 14 dni, novi pravilnik pa jo podaljšuje na 30 dni. Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj medtem ostajajo enake. Tako še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitve s stopnjo nujno 24 ur. Pri stopnji hitro najdaljša dopustna čakalna doba znaša 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro nekateri bolniki sicer čakajo nad dopustnimi čakalnimi dobami.
Na ministrstvu priznavajo, da bodo, ne glede na administrativno določeno dolžino, čakalne dobe za bolnike ostale enake. Na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo pri stopnji zelo hitro, so odgovorili, da zaradi težav, o katerih jim poročajo izvajalci.