c S

Predlog ZTuj-2J: strožji pogoji za združevanje družin in stalno prebivanje tujcev

25.08.2026 00:00 Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je pripravilo obsežen predlog novele Zakona o tujcih (ZTuj-2J; EVA: 2026-1720-0006), ki poleg prenosa prenovljene evropske direktive o enotnem dovoljenju občutno zaostruje več pogojev za prebivanje in integracijo državljanov tretjih držav. Med najbolj odmevnimi rešitvami so podaljšanje čakalne dobe za združitev družine z enega na tri leta, podvojitev zahtevanih sredstev za preživljanje, višje zahteve glede znanja slovenščine ter odprava povsem brezplačnih jezikovnih tečajev.

Predlog ZTuj-2J je po končani prvi javni obravnavi 20. avgusta objavljen v novi fazi medresorskega usklajevanja in obravnave pri Službi Vlade za zakonodajo; na eDemokraciji je za to različico omogočeno komentiranje do 26. avgusta. Izhodiščni razlog za novelo je prenos Direktive (EU) 2024/1233 o enotnem postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje in delo državljanom tretjih držav (rok za prenos direktive v nacionalno pravo se je sicer iztekel že 21. maja 2026). Toda precejšen del predlaganih sprememb presega sam prenos direktive.

Najopaznejša sprememba zadeva združevanje družin. Po veljavni splošni ureditvi lahko tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje praviloma pridobi pravico do združitve družine po enem letu prebivanja v Sloveniji. ZTuj-2J to obdobje podaljšuje na tri leta, enak triletni pogoj pa uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito. Predlagatelj ukrep utemeljuje z zahtevo, da si tujec pred prihodom družinskih članov zagotovi ustrezne življenjske razmere in sredstva za njihovo preživljanje.

Hkrati se bistveno zvišuje splošni prag zadostnih sredstev za preživljanje. Namesto sedanjega osnovnega zneska minimalnega dohodka – po podatkih predloga 507,43 evra – naj bi se zahteval njegov dvakratnik, torej 1.014,86 evra mesečno. Sprememba posledično zvišuje tudi potrebna sredstva pri združevanju družine, kjer se uporabljajo ponderji iz sistema socialnovarstvenih prejemkov. Tretji sklop zaostritev se nanaša na znanje slovenskega jezika. Za podaljšanje dovoljenja zaradi združitve družine bi se zahtevana raven zvišala s sedanje preživetvene ravni na A2, za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oziroma statusa rezidenta EU za daljši čas pa z A2 na B1.

Država bi obenem opustila sedanji model povsem brezplačnih integracijskih jezikovnih programov. Po predlogu bi financirala 60 odstotkov cene, preostalih 40 odstotkov pa bi plačal udeleženec. Pri 180-urnem programu Začetna integracija priseljencev predlagatelj ob povprečno 12 udeležencih ocenjuje strošek posameznika na približno 293 evrov. Odpravila bi se tudi pravica do prvega brezplačnega opravljanja preizkusa znanja slovenščine. Ministrstvo ukrep utemeljuje z močnim povečanjem števila udeležencev in razmeroma slabo prisotnostjo: leta 2025 je bila povprečna udeležba v programu ZIP 72-odstotna, pri programu na preživetveni ravni pa le 57-odstotna. Ocenjeni javnofinančni prihranek za leto 2027 znaša 1,32 milijona evrov.

Predlog vsebuje tudi nekatere ugodnejše rešitve za delovne migrante. Postopek zamenjave delovnega mesta ali delodajalca oziroma zaposlitve pri več delodajalcih naj bi se prenesel z upravnih enot neposredno na Zavod RS za zaposlovanje, s čimer želi ministrstvo skrajšati postopke. Prenos Direktive 2024/1233 prinaša tudi varstvo pred prevalitvijo stroškov: če pristojbine za enotno dovoljenje plača delodajalec, njihovega povračila ne bo smel zahtevati od tujca. Določena obdobja brezposelnosti prav tako ne bodo avtomatično povzročila razveljavitve enotnega dovoljenja, če ima tujec zagotovljena sredstva za preživljanje.

Prvi odzivi: predvsem pomisleki glede združevanja družin

Največ kritik je sprožilo prav podaljšanje obdobja za združitev družine. Nevladne organizacije opozarjajo, da lahko triletno čakanje pomeni poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja, obenem pa poslabša položaj Slovenije pri pridobivanju tuje delovne sile. Kritični odzivi problematizirajo tudi kombinacijo višjega dohodkovnega praga, strožjih jezikovnih pogojev in plačljivosti integracijskih programov: ukrepi naj bi posebej močno prizadeli slabše plačane tuje delavce.

Na drugi strani predlagatelj zaostritve utemeljuje predvsem s finančno samostojnostjo tujcev in učinkovitejšo integracijo. Pri jezikovnih programih izrecno poudarja, da jih država ne ukinja, temveč ohranja 60-odstotno javno financiranje, lastna udeležba pa naj bi povečala rednost obiskovanja.

Predlog tako združuje dve precej različni usmeritvi: pri zaposlovanju želi postopke poenostaviti in pospešiti, pri družinskem življenju, ekonomskih pogojih in integraciji pa uvaja občutno strožji režim. Prav slednji del bo glede na prve odzive verjetno tudi osrednje vprašanje nadaljnjega usklajevanja.

Viri in reference:

- Predlog ZTuj-2J, EVA: 2026-1720-0006

- Zakon o tujcih (ZTuj-2)

- Direktiva (EU) 2024/1233

- https://www.delo.si/novice/slovenija/zdruzitev-druzine-po-treh-letih-tecaji-le-sofinancirani