Skupina poslancev (prvopodpisani: Jelka Godec, Janez Cigler Kralj, Katja Kokot) je dne 27. maja 2026 v parlamentarni postopek po skrajšanem postopku vložila Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M, EPA: 0092-X). Vsebinski cilj predloga je sprememba 5. člena osnovnega zakona na način, da se volilna pravica na lokalni ravni omeji izključno na državljane Republike Slovenije in državljane drugih držav članic Evropske unije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Predlagatelji zakona v obrazložitvi izpostavljajo, da je bila podelitev volilne pravice državljanom tretjih držav pravna anomalija, ki destimulira procese naturalizacije in integracije tujcev ter presega ustavne zaveze. Argumentirajo, da se s tem odpira vprašanje nacionalne varnosti in reciprocitete, saj slovenski državljani v teh tretjih državah praviloma ne uživajo primerljivih političnih pravic, pa tudi noben mednarodni akt od držav ne zahteva, da omogočijo volilno pravico tujcem iz tretjih držav. Večina evropskih držav take pravice ne pozna.
Volilno pravico za tujce, ki niso državljani EU, je v slovenski pravni red vnesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-D), ki ga je Državni zbor na predlog Drnovškove vlade sprejel v letu 2002 (ZLV-D, EPA: 441-III). Zaradi vstopanja v Evropsko unijo je bila tedaj potrebna uskladitev z pravnim redom EU v okviru pristopnih pogajanj. Slovenija je morala zakonodajo uskladiti z acquiscommunautaire, zlasti na področju prostega gibanja oseb (pogajalsko poglavje 2). To je vključevalo izvajanje Direktive 94/80/ES o volilni pravici državljanov EU na lokalni ravni. Novela je to uredila. Vendar pa je bila ob tem, kot se v Sloveniji to pogosto dogaja, bolj papeška od papeža in je v istem zamahu razširila aktivno volilno pravico tudi na druge tujce s stalnim prebivališčem. To je bilo tedaj predstavljeno kot korak k večji vključenosti in integraciji.
Zaradi množičnega priseljevanja tujcev in podeljevanja stalnega prebivališča se je demografska struktura v zadnjih dveh desetletjih v številnih slovenskih mestih močno spremenila. Tujci iz tretjih držav (s stalnim in začasnim prebivališčem) po podatkih SURS iz leta 2024 pomenijo opazen delež prebivalstva v Ljubljani (med 10 in 13 % od vseh prebivalcev), Kranju (12-14 %), Kopru (12-15 %) in Celju (15-16 %). Še višji so deleži v nekaterih manjših krajih: Velenje (17 %), Izola, Jesenice in Sežana (vsi po 18 %).
Praktični vpliv
Ker predlog zakona še ni bil sprejet, neposrednih pravnih posledic za državljane tretjih držav še ni. Vendar pa morajo pravni svetovalci lokalnih skupnosti ter Državna volilna komisija skrbno spremljati zakonodajni postopek. Če bo zakon sprejet in uveljavljen pred razpisom rednih lokalnih volitev, ki bodo potekale jeseni 2026, bo treba pri pripravi volilnih imenikov upoštevati novo opredelitev volilnih upravičencev.
Viri in reference
- Predloga Zakon o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-D) (Uradni list RS, št. 51/02)
- Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami)
- Direktiva Sveta 94/80/ES o določitvi podrobnih pravil za uresničevanje volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane Unije
