c S

Predlog ZDSve-D: predsednik Državnega sveta ne bi smel hkrati voditi parlamentarne stranke

24.09.2026 12:50 Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Andrejem Klemencem je 8. septembra vložila predlog dopolnitve Zakona o Državnem svetu (ZDSve-D, EPA 0241-X). Predlog bi uvedel nezdružljivost funkcije predsednika Državnega sveta s predsedovanjem politični stranki, katere kandidati so bili izvoljeni v Državni zbor. Gre za odgovor na razpravo o hkratnem vodenju Državnega sveta in parlamentarne stranke Fokus, ki ju vodi Marko Lotrič.

Predlagani novi 44. člen bi nezdružljivost vezal tudi na stranko, katere kandidati so bili izvoljeni na skupni listi več strank. Izvoljeni predsednik Državnega sveta bi moral funkcijo predsednika takšne stranke opustiti najpozneje v osmih dneh po izvolitvi. Če je ne bi, bi mu funkcija predsednika Državnega sveta prenehala po samem zakonu; Državni svet bi to ugotovil s sklepom na prvi naslednji seji. Prepoved bi zadevala predsednika, ne vseh državnih svetnikov ali njihovega članstva v političnih strankah.

Predlagatelji izhajajo iz ustavne vloge Državnega sveta kot zastopstva socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Menijo, da predsedovanje parlamentarni stranki vzbuja dvom o neodvisnem vodenju organa, ki lahko med drugim zahteva ponovno odločanje DZ o sprejetem zakonu. To je utemeljitev predlagateljev, ne ugotovitev sodišča, da je sedanji položaj protiustaven. Prav tako o odložilnem vetu odloča Državni svet, ne njegov predsednik sam.

Politično ozadje predloga je konkretno: Lotrič je predsednik Državnega sveta in stranke Fokus, katere kandidati so na volitvah nastopili na skupni listi z NSi in SLS. Ob pozivih k odstopu je vztrajal, da funkcij ne bo opustil. Ustavni pravnik Franc Grad je hkratno opravljanje funkcij označil za neprimerno, obenem pa opozoril, da veljavna ureditev ne daje pravne podlage za ukrepanje zgolj zaradi tega položaja. Predlog poskuša prav takšno izrecno pravilo zapisati v zakon.

Ključna je časovna omejitev. Če bi bil zakon sprejet, bi začel veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa bi se začel šele ob konstituiranju Državnega sveta po prvih naslednjih volitvah. Zato sam po sebi ne bi posegel v Lotričev sedanji mandat. Na dan 24. septembra je predlog v evidenci DZ še v prvi obravnavi; izid postopka ostaja odprt.

Praktični vpliv

Za zdaj nova nezdružljivost ne velja. Če bo predlog sprejet v sedanjem besedilu, bo morala oseba, izvoljena za predsednika prihodnjega sklica Državnega sveta, v osmih dneh izbrati med to funkcijo in vodenjem zajete politične stranke. Predlog ne ureja jasno roka za odpravo nezdružljivosti, če stranka postane parlamentarna šele med predsednikovim mandatom.

Viri in reference

- 24ur.com

LEXI Pogovor z LEXI