Predlog Zakona o reševanju investicijskih podjetij (EVA: 2026-1611-0034), katerega gradivo je bilo objavljeno 19. maja 2026, odpravlja pomanjkljivosti, na katere je v okviru pregleda ustreznosti prenosa prava EU večkrat opozorila Evropska komisija. Trenutno se namreč za reševanje investicijskih podjetij zgolj smiselno uporabljajo določbe Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1). Takšna ureditev ustvarja pravno negotovost, saj so investicijska podjetja prešla na specifičen bonitetni okvir z uveljavitvijo direktive IFD in uredbe IFR, ki vključuje tudi neposredne sklice na Zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij (ZBNIP).
Z novim zakonom se ATVP določa kot organ za reševanje investicijskih podjetij v Republiki Sloveniji, pri čemer bo morala agencija zagotoviti strogo operativno ločenost nalog reševanja od svojih nadzornih funkcij. Predlog zakona izrecno določa pravila za načrtovanje sanacije, ukrepe zgodnjega posredovanja ter načrtovanje reševanja, vključno z določitvijo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). Zakon uvaja štiri ključne instrumente za reševanje, in sicer reševanje s sredstvi upnikov, prodajo poslovanja, ustanovitev premostitvenega investicijskega podjetja in izločitev sredstev.
Čeprav se novi zakon nanaša na izrazito majhen trg, saj v Sloveniji pogoje direktive trenutno izpolnjujeta le dve borznoposredniški družbi (Ilirika d.d. in Belektron d.o.o.), je njegov sprejem v izogib postopkom ugotavljanja kršitev prava EU neizbežen. Postopki vključujejo tudi natančna pravila o odpisu in konverziji kapitalskih instrumentov ter kvalificiranih obveznosti, pri čemer se dosledno upošteva načelo, da noben upnik ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v običajnem insolvenčnem postopku. Z uveljavitvijo predpisa bo prenehal veljati 293. člen ZRPPB-1, področje pa bo dobilo samostojen in pravno jasen okvir.
Praktični vpliv
Predlog je v fazi vladne obravnave, zato v tem trenutku še ne ustvarja neposrednih obveznosti za subjekte. Po sprejetju zakona in njegovi uveljavitvi pa bodo morala investicijska podjetja v šestih mesecih pripraviti ter predložiti načrte sanacije. Odvetniki in pravni svetovalci, ki svetujejo borznoposredniškim družbam ali njihovim upnikom, se morajo pravočasno seznaniti z novimi določbami glede zahteve MREL, vrstnega reda pokrivanja izgub ter z možnostjo agencije, da ob začetku postopka odredi kratkotrajno mirovanje obveznosti plačila (moratorij), saj ti ukrepi bistveno in neposredno posegajo v vsebino finančnih pogodb. ATVP bo moral v šestih mesecih po uveljavitvi zakona izdati ustrezne podzakonske akte, prav tako pa se bodo morali v roku enega leta posodobiti vsi obstoječi načrti reševanja.
Viri in reference
- Predlog Zakona o reševanju investicijskih podjetij (EVA: 2026-1611-0034)
- Direktiva 2014/59/EU (BRRD)
- Direktiva (EU) 2019/2034 (IFD)
- Uredba (EU) 2019/2033 (IFR)
- Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1)
- Zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij (ZBNIP)
