Predlog uredbe našteva pogoje za dodeljevanje finančnih podpor v skladu s shemami državnih pomoči in pravili de minimis. Višina sofinanciranja je načeloma omejena na največ 50 odstotkov upravičenih stroškov, medtem ko se programi po pravilu de minimis lahko sofinancirajo do 100 odstotkov. Bistvena novost so natančno razdelana prednostna merila, ki neposredno vplivajo na kadrovske politike medijskih hiš. Uredba kot prednostno merilo izrecno navaja ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas ter spoštovanje delovnopravne zakonodaje, vključno s prepovedjo prikritih delovnih razmerij. Pri presoji ohranjanja delovnih mest se bo upoštevalo razmerje med zaposlenimi za nedoločen čas, novimi zaposlitvami in prekinitvami delovnih razmerij v zadnjih treh letih.
Posebna pozornost je namenjena digitalnemu prehodu. Za pridobitev sredstev za digitalni prehod tiskanih medijev morajo izdajatelji izkazati minimalno naklado 1.500 izvodov in imeti v uredništvu zaposlenih najmanj pet oseb za polni delovni čas. Za izključno digitalne medije je zahtevan minimalni doseg 10.000 uporabnikov na letni ravni in zaposlitev najmanj treh oseb. V postopku javne obravnave, ki se je zaključila pred pripravo tega gradiva, so stanovske organizacije in izdajatelji podali številne pripombe. Sindikat novinarjev Slovenije je opozoril na pomanjkljive mehanizme za varstvo uredniške avtonomije, saj lahko to krši tudi odgovorni urednik, in predlagal strožja merila za preverjanje delovnih mest, medtem ko so izdajatelji (npr. prek Medijske zbornice pri GZS) želeli nižje pragove glede števila zaposlenih in naklade, kar pa je ministrstvo večinoma zavrnilo.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarja, da uredba favorizira velike, pro-vladne medijske sisteme, medtem ko manjše, neodvisne medije, ki so pogosto kritični do oblasti, postavlja pred eksistencialni rob. Največ prahu dvigujejo kadrovski pogoji: za sofinanciranje digitalnega prehoda tiskanih medijev je zahtevanih najmanj 5 zaposlenih za polni delovni čas, za digitalne medije pa 3 zaposleni. V ZNP ocenjujejo, da je takšna določba diskriminatorna do manjših medijev v nastajanju, ki bi pomoč najbolj potrebovali, in da dejansko služi utišanju pluralizma. Opozarjajo tudi na nevarnost politično motiviranega odrekanja sredstev pod pretvezo "nespoštovanja prepovedi spodbujanja sovraštva", kjer ima po njihovem mnenju inšpektorat in posledično politika preširoko diskrecijsko pravico pri interpretaciji, kaj sovražni govor sploh je.
Praktični vpliv
Za pravne svetovalce medijskih hiš in nevladnih organizacij na področju medijev je nujna takojšnja revizija kadrovskih evidenc in pogodb o sodelovanju. Ker uredba kot pogoj za sofinanciranje digitalnega prehoda in digitalnih medijev zahteva izkazovanje določenega števila zaposlenih (5 za tisk, 3 za digitalne medije) že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na razpis, je za morebitne prijavitelje v letu 2026 ključno stanje že v letu 2025. Svetujemo tudi pregled temeljnih aktov izdajatelja glede določb o uredniški avtonomiji, saj bo skladnost s temi določbami predmet strokovne presoje pri dodeljevanju sredstev. Izdajatelji morajo prav tako zagotoviti, da imajo urejene evidence o dejanskih lastnikih in državnem oglaševanju skladno z ZMed-1, saj je to osnovni izločitveni pogoj.
Viri in reference
- Predlog Uredbe o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči medijem (EVA: 2025-3340-0021)
- Zakon o medijih (ZMed-1)
- Uredba za državne pomoči medijem odpira vprašanja glede merljivosti, preverljivosti in dokazovanja številnih meril, https://novinar.com/novica/uredba-za-drzavne-pomoci-medijem-odpira-vprasanja-glede-merljivosti-preverljivosti-dokazovanja-stevilnih-meril/
- Mnenje ZNP o predlogu zakona o medijih, https://www.znp.si/arhiv/592-mnenje-znp-o-predlogu-zakona-o-medijih
- Pripombe Slovenskega združenja medijev (ki je del Slovenske oglaševalske zbornice) k predlogu ZMed-1, https://ds-rs.si/sites/default/files/dogodek/pripombe_slovensko_zdruzenje_medijev.pdf
