Osrednji del predloga novele predstavlja sistemska rešitev za specialiste urgentne medicine, ki bi želeli kariero nadaljevati v družinski medicini. Po veljavni ureditvi bi tak prehod pomenil padec na plačo specializanta, kar zdravnike odvrača od prekvalifikacije. Predlagana rešitev določa, da bi specialist urgentne medicine z vsaj 15 leti delovne dobe po opravljenem specialističnem izpitu v času nove specializacije ohranil plačo specialista, če bi ob tem vsaj 20 odstotkov delovnega časa še vedno opravljal delo v urgenci. S tem ukrepom želi predlagatelj zmanjšati izgorelost urgentnih zdravnikov in hkrati kadrovsko okrepiti primarno raven.
Pravno in politično najbolj odmeven del predloga pa se nanaša na prenos pristojnosti za sprejemanje ključnih pravilnikov. Ministrstvo zaradi domnevne neodzivnosti ZZS predlaga odvzem ključnih pooblastil: pravilnike o specializacijah, licencah in posebnih znanjih bi po novem sprejemal minister na predlog Zbornice ali Slovenskega zdravniškega društva, uvedena pa bi bila tudi možnost izrednega razpisa specializacij po diktatu ministra.
Novela prinaša tudi pomembne pravne popravke glede "osnovne licence". Zaradi neenotnega tolmačenja v praksi se natančneje določa, da lahko zdravnik z osnovno licenco samostojno opravlja le tista dela s področja urgentne medicine, za katera je pridobil znanja v okviru obveznega dela pripravništva. Dodatno se zaostrujejo pogoji zaposlovanja specializantov, izbranih na nacionalnem razpisu; ti se bodo morali zaposliti izključno pri izvajalcih v javni zdravstveni mreži, s čimer se ukinja možnost opravljanja specializacije pri zasebnikih izven mreže. Prav tako se ureja pravna praznina glede prenehanja specializacije na lastno željo kandidata, kar bo po novem terjalo vračilo stroškov specializacije (brez plač) v proračun.
Zdravniške organizacije so do tovrstnih predlogov izjemno kritične. Mladi zdravniki opozarjajo, da je družinska medicina postala "potapljajoča se ladja", in da zgolj finančni popravki ne bodo rešili bega kadra, če se ne uredijo delovni pogoji. Družinski zdravniki izpostavljajo, da dnevno obravnavajo tudi do 50 bolnikov, kar daleč presega varne standarde, in da so administrativne obremenitve nevzdržne. Podatki kažejo na popoln zlom zanimanja: na jesenski razpis za urgentno medicino leta 2025 se je na 20 mest prijavil le en kandidat. Sindikat Fides opozarja, da vlada namesto sistemskih rešitev ponuja "nove birokratske eksperimente" in da tovrstni posegi v vodenje zdravstvenih zavodov odpirajo vrata politizaciji strokovnih standardov.
Praktični vpliv
Za pravne službe v zdravstvenih zavodih predlog prinaša potrebo po reviziji pogodb o izobraževanju. Če bo zakon sprejet, bo treba v pogodbe o specializaciji vključiti nove določbe o vračanju stroškov v primeru enostranske prekinitve s strani specializanta. Zdravstveni zavodi bodo morali biti pozorni na nove pogoje za zaposlitev specialistov urgentne medicine, ki se prekvalificirajo, saj bo to vplivalo na sistematizacijo delovnih mest in plačne razrede (ohranitev specialistične plače). Prav tako je pričakovati spremembe v dinamiki sprejemanja internih aktov, saj bo ministrstvo prevzelo aktivnejšo vlogo, kar lahko pospeši, a hkrati centralizira regulativne postopke.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (EVA 2025-2711-0047)
- Javno pismo družinskih zdravnikov v Sloveniji
- Javno zdravstvo stoji ali pade na družinski medicini, https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/obvestila/2025/05/19/javno-zdravstvo-stoji-ali-pade-na-druzinski-medicini
- Oddelki razpadajo, zdravniki izgorevajo, bolniki čakajo, https://www.rtvslo.si/zdravje/fides-oddelki-razpadajo-zdravniki-izgorevajo-bolniki-cakajo/765640
- Urgentna medicina – kadra ni, sistem je pred kolapsom!, https://nova24tv.si/urgentna-medicina-kadra-ni-sistem-je-pred-kolapsom/
