Predlog zakona sledi ciljem Evropskega zelenega dogovora in skuša zmanjšati prezgodnje zavračanje popravljivega blaga, omejiti zavajajoče okoljske trditve ter okrepiti zaščito potrošnikov pri sklepanju pogodb prek spleta in pri finančnih storitvah na daljavo. Trenutni ZVPot-1 se dopolnjuje z novimi definicijami (lestvica popravljivosti, obnova, popravljavec, spletni vmesnik, splošna okoljska trditev, znak trajnostnosti), novimi nepoštenimi poslovnimi praksami in celovitim sistemom pravice do popravila. Ker je predlog šele v medresorskem usklajevanju, še ni vložen v Državni zbor, a njegova vsebina že nakazuje pet konkretnih sprememb, ki jih bodo potrošniki po uveljavitvi takoj opazili v trgovinah, na spletu in pri popravilih.
Prva in najbolj opazna novost je pravica do popravila. Za blago, ki izpolnjuje zahteve glede popravljivosti (določene v pravnih aktih EU in podzakonskem aktu ministra), bodo proizvajalci dolžni brezplačno ali po razumni ceni zagotavljati popravilo, vzdrževanje in nadomestne dele v razumnem roku. Proizvajalec ne bo smel uporabljati pogodbenih, strojnih ali programskih ovir za popravilo, vključno z omejevanjem uporabe rabljenih ali združljivih delov ter delov, izdelanih s 3D-tiskalnikom. Potrošnik bo lahko zahteval popravilo pri kateremkoli popravljavcu po lastni izbiri. Vzpostavljena bo evropska spletna platforma za popravila z nacionalnim razdelkom, kjer bodo potrošniki brezplačno iskali popravljalce, prodajalce obnovljenega blaga in skupnostne pobude; poleg tega bo na voljo standardiziran evropski obrazec z informacijami o popravilu, ki bo vseboval jasne podatke o ceni, času, nadomestnem blagu in pogojih. V okviru zakonskega jamstva za skladnost bo prodajalec moral potrošnika izrecno obvestiti o pravici do izbire med popravilom in zamenjavo ter o podaljšanju jamstvene dobe ob popravilu ali zamenjavi – rok jamstva bo začel znova teči od izročitve popravljenega ali zamenjanega blaga.
Druga predvidena sprememba je bistveno več informacij o trajnosti in popravljivosti. Podjetja bodo morala v predpogodbenih informacijah navesti obstoj in trajanje tržne garancije trajnosti (če brezplačno zajema celotno blago in velja več kot dve leti), obdobje brezplačnih posodobitev programske opreme, lestvico popravljivosti ali informacije o razpoložljivosti rezervnih delov, navodilih za popravilo in omejitvah pri popravilih ter možnost okolju prijazne dostave. Na vidnem mestu bo treba uporabljati usklajeno EU oznako za tržno garancijo trajnosti in usklajeno obvestilo o zakonskem jamstvu za skladnost (minimalno dve leti).
Tretja novost je okrepljen boj proti greenwashingu in zavajajočim okoljskim trditvam. Prepovedane bodo splošne okoljske trditve brez dokazane odlične okoljske uspešnosti, trditve o prihodnji okoljski uspešnosti brez realističnega izvedbenega načrta, ki ga preverja neodvisni strokovnjak, prikrivanje negativnega vpliva posodobitev programske opreme na delovanje blaga, neresnične trditve o trajnosti ali popravljivosti, predstavljanje blaga kot popravljivega, kadar to ne drži, in spodbujanje prezgodnje zamenjave potrošnega materiala iz netehničnih razlogov. Podjetja bodo morala ustrezno utemeljiti vsako okoljsko trditev; potrošniki bodo tako lažje ločili resnično trajnostne izdelke od marketinških trikov.
Četrta sprememba zadeva lažji odstop od pogodb, sklenjenih na daljavo prek spletnega vmesnika. Pri vseh takih pogodbah (spletne trgovine, aplikacije) bo podjetje dolžno zagotoviti stalno vidno in lahko dostopno funkcijo za odstop od pogodbe, označeno z besedami »kliknite tukaj za odstop od pogodbe« ali enakovredno nedvoumno izjavo. Funkcija bo omogočala enostavno oddajo spletnega obvestila o odstopu; podjetje bo moralo brez nepotrebnega odlašanja poslati potrdilo o prejemu na trajnem nosilcu podatkov. Hkrati je prepovedano zasnovati spletni vmesnik tako, da zavaja ali manipulira potrošnika (temni vzorci) – na primer z dodatnim izpostavljanjem neugodnih možnosti, večkratnim zahtevanjem izbire ali oteževanjem odstopa v primerjavi s sklenitvijo pogodbe.
Peta novost se nanaša na finančne storitve, sklenjene na daljavo. Poleg obstoječih pravil se uvaja »varnostna mreža« za storitve, ki niso urejene s področno zakonodajo. Podjetje bo moralo poslati opomnik o možnosti odstopa, če so predhodne informacije potrošniku dane manj kot en dan pred sklenitvijo. Potrošnik bo imel pravico do ustreznih brezplačnih pojasnil o predlagani pogodbi in njenih učinkih (vključno s posledicami zamud s plačili) ter, pri sklepanju prek spleta, pravico zahtevati človeško posredovanje namesto zgolj avtomatiziranih orodij. Večplastno navajanje predhodnih informacij bo dovoljeno, vendar morajo biti najpomembnejše informacije vedno vidne v prvi plasti.
Praktični vpliv
Predlog je šele v medresorskem usklajevanju, a je smiselno pristopiti k prilagajanju: pregled splošnih pogojev poslovanja, spletnih vmesnikov, marketinških materialov ter informacijskih sistemov za zagotavljanje podatkov o trajnosti, popravljivosti in enostavnem odstopu. Po uveljavitvi bodo morala podjetja posodobiti predpogodbene informacije, vzpostaviti postopke za izdajo evropskega obrazca za popravilo in zagotoviti skladnost z novimi prepovedmi nepoštenih praks; neupoštevanje bo lahko pomenilo prekrške in civilnopravne zahtevke potrošnikov.
Viri in reference
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov, EVA: 2024-2180-0033
- Direktiva (EU) 2024/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod (UL L št. 2024/825 z dne 6. 3. 2024)
- Direktiva (EU) 2024/1799 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga (UL L št. 2024/1799 z dne 10. 7. 2024)
- Direktiva (EU) 2023/2673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Direktive 2011/83/EU glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo (UL L št. 2023/2673 z dne 28. 11. 2023)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), Uradni list RS, št. 130/22
