Pandemija covida se nanaša na širjenje nalezljive bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Prve primere tega so odkrili na Kitajskem decembra 2019, nato se je hitro razširil po vsem svetu. WHO je zaradi tega 30. januarja 2020 bolezen, ki so jo poimenovali covid-19, najprej razglasila za svetovno grožnjo javnemu zdravju, 11. marca je sledila razglasitev pandemije.
Po triletnem obdobju, ki so ga zlasti v prvih dveh letih zaznamovali ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, WHO poudarja, da pandemije še ni konec – bila naj bi v prehodni fazi – in ohranja s tem povezane izredne razmere. Poudarjajo še vedno veliko število ljudi, ki umrejo za covidom, zdravstvene ustanove pa naj bi bile marsikje še preobremenjene.
Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je sicer konec januarja priznal, da je svet v veliko boljšem položaju kot pred letom dni, ko je bil, denimo, val različice omikron na vrhuncu in je WHO tedensko poročal o več kot 70.000 smrtnih primerih. Konec februarja je organizacija v enem tednu naštela nekaj več kot 6000 smrti zaradi covida, na vrhuncu pandemije januarja 2021 pa celo več kot 100.000.
Na ukrepe v posameznih državah razglašene izredne razmere nimajo vpliva, saj o njih odločajo države same. V nasprotju s predhodnima dvema letoma je zadnje leto minilo zlasti v znamenju odpravljanja še preostalih omejitev javnega življenja.
Maske se počasi poslavljajo
Med zadnjimi ukrepi, ki počasi izginjajo, je, denimo, nošenje mask v določenih javnih prostorih, zlasti bolnišnicah in javnem prevozu. Nekatere države že odpravljajo tudi obvezno izolacijo za okužene, čeprav WHO uradno še vedno priporoča desetdnevno izolacijo za okužene s simptomi in petdnevno, če ne čutijo znakov bolezni. V Avstriji bodo, denimo, vse protikoronske ukrepe odpravili 30. junija, v ZDA pa 11. maja.
>> Več: Pred tremi leti razglašena svetovna pandemija covida-19
Foto: STA
