DZ je z 49 glasovi za in 16 proti v zadnjem dnevu redne junijske seje sprejel predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zvišuje sredstva za investicije in razvoj, vezana na bruto domači proizvod (BDP). Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto zviševala v povprečju za 0,025 odstotne točke, dokler v deležu od BDP ne bodo dosegla 0,5 odstotka. Zdaj se temu področju namenja 0,25 odstotka BDP oziroma 187 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi novostmi je tudi postopek imenovanja in razrešitve ravnateljev. Pri imenovanju uvaja enofazni postopek s soglasjem ministra. Zakon pa določa tudi primere, v katerih minister soglasje k imenovanju ravnatelja lahko zavrne. Če minister ne izda oziroma zavrne soglasja v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen, se šteje, da je soglasje dano. S tem se po prepričanju koalicije zmanjšuje možnost političnega vpliva ministra v tem postopku.
Novela omogoča šolam za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in glasbenim šolam, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine.
Uvaja možnost dopolnilnega dela za že polno zaposlene učitelje. Ti bodo lahko obseg svojega dela povečali za petino. Sistemsko se umešča tudi slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v vzgojno-izobraževalni sistem.
Po noveli vrtci in šole ugotavljajo in zagotavljajo kakovost s samoevalvacijo, predvidena je tudi ustanovitev sveta za kakovost in evalvacije.
Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialnopedagoške izobrazbe, novela ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja.
Stanovanjska zakonodaja v nadaljnjo obravnavo
Predlog novele stanovanjskega zakona in predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj sta primerna za nadaljnjo obravnavo. DZ je predloga v prvem branju potrdil s po 51 glasovi za in nobenim proti. Koalicija ocenjuje, da dajeta ustrezno podlago za doseganje cilja - več javnih najemnih stanovanj, medtem ko opozicija meni, da rešitve niso ustrezne.
Vlada je predloga zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona potrdila sredi maja. Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo glede na predlog v državnem proračunu v naslednjih 10 letih zagotovil po 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Pri tem bo predvidoma 75 milijonov evrov letno namenjenih Stanovanjskem skladu RS za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij.
Do 25 milijonov evrov pa naj bi bilo namenjenih SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil - z ročnostjo 30 let in fiksno enoodstotno obrestno mero - občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za gradnjo stanovanj. Resorno ministrstvo za solidarno prihodnost meni, da bo s tem v obdobju do leta 2035 omogočena gradnja do 2000 stanovanj letno. Manko javnih stanovanj je po oceni ministrstva namreč glavna težava na tem področju.
"Cilj zakona je, da se v državi v obdobju do leta 2035 začne graditi po 2000 stanovanj na leto," je dejal minister Maljevac in dodal, da želijo nasloviti glavno težavo na področju javnih najemnih stanovanj – da jih je premalo. Poudaril je predvideno možnost brezplačnega prenosa zemljišč na SSRS, lokalne sklade in občine za stanovanjske projekte, kar naj bi bistveno znižalo stroške priprave projektov in skrajšalo čas njihove izvedbe. Predvideni pogoji za posojila SID banke, med drugim 30-letna ročnost in fiksna enoodstotna obrestna mera, so po ministrovih besedah usklajeni s ključnimi stanovanjskimi skladi in občinami.
>> Več: Potrjena novela o financiranju vzgoje in izobraževanja, podpora stanovanjski zakonodaji
