V obravnavanem primeru so posojilojemalci v pravdnem postopku proti banki predlagali izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočnega zaključka spora zadržalo učinkovanje sklenjenih kreditnih pogodb v švicarskih frankih, med drugim plačevanje obrokov in izvršilni ukrepi. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo, ker je ocenilo, da je podana verjetnost obstoja terjatve zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja o valutni klavzuli. Višje sodišče v Mariboru pa je na pritožbo posojilodajalke odločitev spremenilo in predlog zavrnilo. Pri presoji pogojev za začasno odredbo je pritožbeno sodišče od potrošnikov zahtevalo dodatno dokazovanje neugodnega vpliva pogodbe na njihov ekonomski, finančni in socialni položaj, poleg same verjetnosti nepoštenosti določila.
Vrhovno državno tožilstvo je v zahtevi za varstvo zakonitosti opozorilo na napačno uporabo materialnega prava in odstop od ustaljene sodne prakse. Vrhovno sodišče je to stališče potrdilo in presodilo, da je pritožbeno sodišče uporabilo strožja merila, kot jih določajo prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), prvi odstavek 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) ter členi 6, 7 in 8 Direktive Sveta 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah. Za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost obstoja terjatve, ki izhaja iz nepoštenega pogodbenega pogoja, ter tveganje za nastanek težko popravljivih posledic ali potreba po zagotovitvi učinkovitega sodnega varstva. Potrošnikom ni dopustno nalagati dodatnih dokaznih bremen, ki jih zakon ali sodna praksa ne predvidevata.
Odločitev Vrhovnega sodišča ne posega v vprašanje ničnosti kreditnih pogodb, ki ostaja predmet glavnega pravdnega postopka. Vendar pa zagotavlja, da imajo potrošniki v času, ko lahko postopki trajajo več let, večjo možnost pridobiti učinkovito začasno sodno varstvo. To je še posebej pomembno v Sloveniji, kjer so spori glede kreditov v švicarskih frankih številni in kjer sodna praksa od leta 2015 dalje vse bolj upošteva varstvo potrošnikov v skladu z evropskim pravom. Sklep II Ips 65/2025 je del širšega niza treh odločitev, ki jih je Vrhovno sodišče sprejelo junija 2026 v zadevah CHF kreditov in ki skupaj prispevajo k jasnejši ter enotnejši sodni praksi.
Praktični vpliv
Odvetniki in pravni svetovalci, ki zastopajo posojilojemalce v tekočih ali prihajajočih sporih glede ničnosti kreditnih pogodb v švicarskih frankih, morajo nemudoma preveriti možnost vložitve predloga za začasno odredbo po merilih, ki jih je potrdilo Vrhovno sodišče. Za sodišča prve in druge stopnje odločitev pomeni pomembno usmeritev pri nalaganju dokaznih zahtev potrošnikom. Banke in njihovi zastopniki pa bodo morali prilagoditi obrambne strategije, saj bo pridobitev začasnega varstva za nasprotno stran lažja. Odločitev zmanjšuje tveganje za potrošnike, da bi med trajanjem spora prišlo do nepopravljive škode zaradi nadaljnjega izpolnjevanja potencialno nične pogodbe.
Viri in reference
- Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 65/2025 z dne 1. junija 2026
- Sporočilo za javnost Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije z dne 7. julija 2026
- Sporočilo za javnost Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 2. julija 2026 o treh odločitvah v zadevah kreditnih pogodb v švicarskih frankih
