Poslanske skupine opozicije s prvopodpisanim Borutom Sajovicem (Svoboda) so 20. avgusta 2026 v državni zbor uradno vložile pobudo 0221-X z naslovom »Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu, da Državni zbor Republike Slovenije razreši predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, ker so njegova ravnanja v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter resno ogrožajo ugled in delovanje parlamenta«.
Opozicija, ki je redni predlog za Stevanovićevo razrešitev sicer vložila že 28. julija 2026, sedaj poskuša pritiskati še na način, da se pred samim glasovanjem o razrešitvi vpraša za mnenje volivce. Predsednik parlamenta Zoran Stevanović, ki je bil na to funkcijo izvoljen 10. aprila 2026, je pobudo ostro zavrnil ter jo označil za fiktivni manever, norčevanje iz institucije državnega zbora in maltretiranje državljanov. Pri tem je izpostavil, da parlament vodi ustavno in zakonito ter da sta tako imenovanje kot razrešitev predsednika izključna pristojnost parlamentarne večine.
Pravna analiza te pobude hitro pokaže njeno izrazito neobičajnost in neskladnost z duhom slovenske ustavne ureditve ter predpisi parlamentarnega prava. V skladu s 84. členom Ustave Republike Slovenije se predsednik izvoli na tajnem glasovanju z absolutno večino glasov vseh poslancev, torej z najmanj 46 glasovi. Po 201. členu Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1) Državni zbor razrešuje funkcionarje po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za razrešitev določen drugačen postopek.
Gre za strogo kadrovsko ter notranjo organizacijsko odločitev zakonodajne veje oblasti, ki temelji na predstavniškem mandatu poslancev, ki po 82. členu ustave niso vezani na kakršnakoli navodila. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) v 26. in 28. členu določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, preden o njih dokončno odloči. Čeprav zakonodaja izrecno ne prepoveduje posvetovalnih referendumov o posameznih kadrovskih vprašanjih – kot to velja na primer za zakonodajne referendume o davkih, državnem proračunu ali ratifikacijah mednarodnih pogodb, kjer je prepoved absolutna – pa pravna teorija dosledno poudarja, da volitve in imenovanja funkcionarjev, ki jih znotraj svojih sten izvaja in usklajuje parlament, ne morejo in ne smejo biti predmet neposrednega odločanja državljanov.
Posvetovalni referendum je v našem pravnem sistemu namensko orodje, usmerjeno v pridobivanje mnenja ljudstva pri ključnih sistemskih, vrednostnih ali infrastrukturnih odločitvah, ne pa forum za reševanje vsakodnevnih političnih konfliktov pri kadrovskih odločitvah parlamentarcev. Zgodovinski pregled uporabe posvetovalnih referendumov v Sloveniji nedvoumno potrjuje, da takšne personalizirane pobude, usmerjene izključno proti enemu posamezniku na javni funkciji, še ni bilo. Uporaba tega instituta za presojo primernosti predsednika državnega zbora bi zato predstavljala izjemen in nevaren precedens.
Če se opozicija iskreno nadeja, da bo s to zahtevo dosegla dejansko razrešitev, je spregledala postopkovno neizvedljivost. Da bi bil posvetovalni referendum sploh veljavno razpisan, mora državni zbor o tem na seji sprejeti ustrezen odlok z večino opredeljenih glasov prisotnih poslancev. Ker predlagatelji nimajo te večine, pobude ne morejo samostojno uresničiti brez podpore koalicijskih poslancev. Celo v hipotetičnem in izjemno malo verjetnem primeru, da bi bil tak referendum razpisan in bi volivci glasovali za Stevanovićevo razrešitev, izid posvetovalnega referenduma po slovenskem pravu ni zavezujoč. Odlok ali odločitev volivcev državnega zbora ne sili v sprejem nobenega formalnega pravnega akta ali sankcije. Za končno in efektivno razrešitev bi bil še vedno nujen formalni postopek, torej tajno glasovanje v dvorani, kjer bi predlagatelji morali zbrati 46 poslanskih glasov. S strogo pravnega in ustavnega vidika je torej zahteva po posvetovalnem referendumu o razrešitvi predsednika državnega zbora neučinkovita. Politični analitiki jo razumejo predvsem kot instrument populistične mobilizacije volilnega telesa in orkestriranje medijske ofenzive za preusmerjanje pozornosti od aktualnih političnih očitkov predsednici Nataši Pirc Musar o domnevnem vplivanju Rusije nanjo preko osebnih povezav.
Praktični vpliv
Za trenutno pravno in parlamentarno prakso predlagana pobuda opozicije nima neposrednih posledic. Dokler v parlamentu ni zagotovljenih dovolj poslanskih glasov za zamenjavo po rednem postopku, morebitni referendumski pritiski ne morejo pravno formalno vplivati na status predsednika Državnega zbora.
Viri in reference
- https://vecer.com/slovenija/stevanovic-referendum-o-moji-razresitvi-je-maltretiranje-ljudi-in-norcevanje-10424528
- https://obalaplus.si/referendum-o-stevanovicu-bodo-o-njegovi-razresitvi-odlocali-volivci/
- Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)
- Poslovnik DZ RS
IUS-INFO
