DZ je z 51 glasovi za in 30 proti potrdil podnebni zakon. Kot je med današnjo obravnavo zakona v DZ-ju izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, zakon predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja. Cilj zakona je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. Spomnil je, da je zakon prestal dve zelo dolgi in obširni javni razpravi.
Dotaknil se je tudi pripomb, ki so jih na pristojnem odboru DZ v ponedeljek nanizali nevladniki. "Menimo, da je ta zakon v danem trenutku kar najbolj uravnotežen. Menim, da smo nekje na treh četrtinah, ne na polovici," je prepričan Kumer, ki je v nadaljevanju poleg prenosa treh evropskih direktiv, s katerimi se mudi, izpostavil še več drugih koristi zakona.
Kot je dejal, bo lahko Slovenija prvič začela črpati sredstva za socialni podnebni sklad, ki bo v celoti namenjen ljudem in za katerega na ministrstvu že pripravljajo prve vsebine. Zaradi zakona bo lahko država sistematično pristopila tudi k pripravi strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Zakon na sistemski ravni uvaja tudi oceno tveganj za vse sektorje in pripravo regionalnih akcijskih načrtov za spopadanje z izzivi podnebnih sprememb.
Zakon med drugim prinaša ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v sektorju stavb in prometa, ki se uveljavlja v celotnem EU-ju, ter izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov. Uvaja tudi ekonomske in finančne instrumente ter pravila ravnanja s fluoriranimi plini in z ozonu škodljivimi snovmi ter izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.
Krepi tudi prilagajanje na podnebne spremembe, saj določa pripravo strategije, ki bo podprta z ocenami tveganj in konkretnimi akcijskimi načrti. Uvaja tudi novo letalsko dajatev 250 evrov za luksuzna zasebna letala, katerih največja vzletna masa presega 5700 kilogramov in imajo do 19 sedežev.
V Levici so med današnjo razpravo o zakonu vnovič izrazili razočaranje, da je bilo precej progresivnih vsebin, kot je denimo ukinitev subvencij za fosilna goriva, k čemur so ves čas pozivali tudi nevladniki in podnebni svet, po skoraj dveh letih usklajevanj na koncu izvzetih iz zakona. Zato so predlagali sprejetje več dopolnil, med drugim tudi zvišanje dajatve na zasebne lete s trenutnih 250 evrov na let na 250 evrov za posameznega potnika na polet, a jih poslanci na koncu niso potrdili.
V današnji razpravi o dopolnilih k zakonu so sicer nekateri opozicijski poslanci vnovič izražali dvom o tem, da so podnebne spremembe posledica naravnih procesov v okolju, in ne izpustov toplogrednih plinov. Pri tem so dodali, da zeleni prehod ni več ena od vsebinskih prioritet niti na ravni EU-ja.
"Mogoče se bodo kakšne zadeve na ravni EU-ja spremenile, če pa kdo misli, da se bo upočasnjeval zeleni prehod ali pa da bo zdaj EU rekel, da zelenega prehoda ni treba izvajati, se pa res prekleto moti," je bil kritičen Tomaž Lah iz Svobode. Kritike opozicije so sicer letele tudi na račun rokohitrskega in nepreglednega sprejemanja zakona.
Koalicijski poslanci, ki so poudarjali, da je podnebni zakon prvi sistemski zakon, v katerem so celovito zbrani vsi ukrepi s področja boja proti podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic, pa so priznavali tudi pomanjkanje ambicioznosti vsebine zakona. "Ta zakon bi lahko bil še malo boljši, če bi se držali koalicijske pogodbe oziroma zaveze, da ukinemo subvencije na fosilna goriva, ki so največja slabost v svetovnem merilu, ne samo pri nas," je poudaril Miroslav Gregorič iz Svobode. Z njim sta se strinjali tudi poslanki Levice Nataša Sukič in Tatjana Greif.
>> Več: Poslanci vendarle sprejeli podnebni zakon. Potrjen tudi zakon o rabi konoplje za medicinske namene.
Foto: STA
