Državni svetnik Andrej Poglajen je v predstavitvi odložilnega veta, ki ga je DS izglasoval v četrtek, poudaril, da je javna razprava o predlogu zakona trajala le pet delovnih dni, socialni dialog je bil skoraj v celoti zanemarjen, predlog je bil v DZ-ju obravnavan po nujnem postopku namesto po rednem, ključno vprašanje pa je po mnenju DS-ja financiranje dolgotrajne oskrbe. To bi moralo biti po njihovem mnenju urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni. Dodatne obremenitve bodo lahko po mnenju DS-ja zmanjšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja prvo tovrstno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva, saj ureja tako izvedbeni del storitev kot financiranje področja. "Upravičeno lahko zaključimo, da smo uspeli narediti najbolj pomemben korak na socialnovarstvenem področju v državi doslej," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodaja, da zakon prihaja kot popolnoma nov steber socialne države. "Državni svet je poprijel za legitimno demokratično orodje odložilnega veta in vesel sem, da smo lahko o pomembni temi dolgotrajne oskrbe zopet spregovorili. Veseli pa me tudi, da so poslanke in poslanci vnovič, tudi tokrat z absolutno večino, prepoznali nujnost ureditve tega dela skrbi za najšibkejše," so sporočili z ministrstva.
Zakon po njegovih besedah vzpostavlja novo solidarnostno blagajno. Zakon namreč od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v vrednosti enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v vrednosti enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v vrednosti enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. "Zakon o dolgotrajni oskrbi je zakon vseh nas," je opozoril.
>> Več: Poslanci so po vetu znova potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi
