Sodnik vpraša roparja: »Zakaj ste oropali banko?« Ropar odgovori: »Ona je prva začela!«
(šala z interneta)
Moja banka me zagotovo ropa že dolga leta. Z uradniško plačo, sedaj pa s solidno pokojnino nikoli nisem imel velikih kupčkov denarja na banki. Podedoval nisem nič, »kuvert« kot kriminalist nisem sprejemal, živim pa polno in zadovoljno. Zato se nikoli nisem posebej poglabljal v obrestne mere, ki so katastrofalno nizke za državljane, ki imamo denar shranjen na bankah, in nikoli nisem plačal nobenih davkov na obresti. Moji obiski bančne poslovalnice so redki, saj večino finančnih transakcij (beri: plačevanja položnic) opravim od doma, račune pa plačujem večinoma s karticami.
Vseeno pa me enkrat na mesec pot zanese v bančno poslovalnico, kjer dvignem nekaj gotovine v malih bankovcih in v kovancih po en evro, ki jih porabim za plačila branjevkam na tržnici, za plačilo tenisa, za kakšno kavo v sicer redkih lokalih, kjer sprejemajo samo gotovino. Zadnji obisk pa me je presenetil: poleg nekaj bankovcev po 5 in 10 evrov sem želel dvigniti še deset kovancev po en evro. Bančni blagajnik me je ob tem prijazno seznanil, da bom za dvig kovancev moral plačati 2,5 evra provizije oz. bančnih stroškov!?
Dvignilo mi je pritisk in bančnik mi je pojasnil, da imajo pač tako tarifo nadomestil za plačilne storitve. Po tej tarifi bi mi od zneska 10 evrov v kovancih vzeli 25 odstotkov, kar po kazenskem zakoniku gotovo že predstavlja oderuštvo. Na moje vztrajanje, da ne mislim s takimi, na pogled malimi, vendar oderuškimi zneski prispevati k enormnemu dobičku banke (lansko leto blizu ene milijarde evrov), mi provizije ni zaračunal. Kljub temu sem banko pisno zaprosil za pojasnilo o tako visoki proviziji in zakaj je ne zaračunavajo tudi na dvig bankovcev ter ji predlagal, naj tudi ona meni plača provizijo za moj denar, ki ga prinesem v banko, saj obresti praktično ni, moj in naš denar pa posojajo (po podatkih ChatGPT) za potrošniške kredite med 5,5 odstotka in 9 odstotki obresti, za stanovanjske pa okoli 3,3–3,5 odstotka. Lepo je biti bankir!
Sploh eden je zelo poznan, ko nas ob svoji plači milijon evrov mnogokrat poučuje o skrivnostih preživetja. Obenem bankirji v slogu »optimizacije poslovanja« množično zapirajo bančne poslovalnice v manjših in odročnih krajih.
Čez nekaj dni sem od banke prejel odgovor, v katerem najprej malo marketinško klobasajo, »da se trudimo zagotoviti prijetno (?) in učinkovito uporabniško izkušnjo« in da »naš cilj ni le zadovoljiti pričakovanj naših strank, temveč zagotoviti tudi dodano vrednost (?), zagotavljati stalen nivo kakovosti ter nenehno izboljševati naše procese«. Nato so se mi za povzročene nevšečnosti in nezadovoljstvo opravičili in pojasnili, da izplačilo kovancev za banko predstavlja dodatno logistično in operativno obremenitev, saj vključuje ročno ravnanje, sortiranje, skladiščenje ter večje stroške transporta in varovanja.
Halo? Res ne vem, zakaj je s kovanci toliko več dela kot z bankovci – vse je treba seveda prešteti in vse to danes naredijo aparati. Torej, če imajo bankovce spete v t. i. pasice, kovance pa v tulce, meni ob dvigu 10 kovancev preprosto postrežejo s kupčkom, v katerem so ti že zaviti in pripravljeni. Nadalje mi je banka razložila, da so nekateri komitenti začeli »izkoriščati banko« (?) z naročanjem oz. prevzemanjem večjih količin kovancev, »kar ni bilo v skladu z namenom osnovne bančne storitve, zato smo zaradi zagotavljanja enakopravne (?) obravnave komitentov in preprečevanja takšnih zlorab uvedli enotno tarifo«.
Ne vem točno, kaj banka meni z izrazom »izkoriščanje« – mogoče otroške hranilnike z drobižem, katerih denar itak prešteje avtomat za kovance. Banke so ob svojem pohlepu pozabile na nov 50.a člen Ustave, ki določa pravico do gotovine. Dr. Miro Cerar je v Pravni praksi 22. januarja 2026 zapisal, da pravica do uporabe gotovine poleg obveznosti njenega sprejemanja zajema tudi upravičenje do dostopa do gotovine. Država bi morala sprejeti zakon, da bi morale banke, glede na to, da smo jih davkoplačevalci sanirali z več kot štirimi milijardami evrov in da nam obresti ne izplačujejo, državljanom bančne storitve nuditi zastonj – brez raznih provizij! No, na koncu odgovora pa me je pritožbena služba banke razveselila, da bodo na podlagi moje pritožbe podali svojim šefom »predlog za spremembo tarifne postavke v delu izplačila kovancev, ki bo omogočala brezplačen dvig manjše količine kovancev«. Ob tem se že veselim vnovičnega dvigovanja desetih kovancev na bančnem okencu (bankomat jih žal ne izplačuje), ko bom naslednji mesec pazljivo preveril, ali so res spremenili svoje pohlepne tarife.
(Članek Jakoba Demšarja je bil prvotno objavljen v Pravni praksi, št. 13/2026)
