"Izbrisani so slovenska zgodba, zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črpala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi," so navedli v utemeljitvi priznanja. Pojasnili so, da je izbrisanim s samoorganiziranostjo in vztrajnostjo samim uspelo zase izboriti spoštovanje človekovih pravic, za to pa so morali uporabiti vse domače in nato še mednarodne mehanizme za varstvo človekovih pravic. Boj izbrisanih pa je bil po njihovih navedbah "tudi boj za pravno državo, kjer se spoštujejo pravice vseh prebivalcev in prebivalk". Ta boj še vedno traja," so poudarili. Ob tem so dodali še, da lahko položaj izbrisanih "razreši le zakon, ki bo dal pravno podlago nujnim ukrepom".
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru ob podelitvi priznanja na slovesnosti na današnji mednarodni dan človekovih pravic poudarila, da se ljudje s človekovimi pravicami ukvarjajo na različne načine, številni se z njimi ukvarjajo profesionalno, nekateri po imenovanju v poslanstvo varuha človekovih pravic ali zagovornika načela enakosti, medtem ko nevladne organizacije podpirajo civilnodružbena hotenja in opozarjajo na kršitve, ki prizadenejo skupine, potisnjene na obrobje družbenega dogajanja. "Včasih pa so popolnoma običajni ljudje zaradi posebnih okoliščin prisiljeni, da postanejo zagovorniki človekovih pravic," je navedla.
Kot je pojasnila, med tokratnimi prejetimi predlogi za priznanje izstopata dva, in sicer delo aktivistov Anhovega, ki so se dolga leta bojevali proti azbestu v svojem okolju, ter delo izbrisanih, "ki so se desetletja borili ter se še borijo za pravico, obstajati v naši državi".
>> Več: Pirc Musar priznanje za delo na področju človekovih pravic podelila izbrisanim
