Vlada dala soglasje za prevzemanje in plačevanje obveznosti na namenskih postavkah Ministrstva za infrastrukturo preko načrtovanih pravic porabe
Prometna infrastruktura je eden od pogojev za enakomeren razvoj Slovenije in omogoča oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva. Med ključnimi vlaganji so investicije v zmogljivo železniško infrastrukturo in uporabno državno cestno omrežje. Pomemben vir financiranja investicij z velikim multiplikativnim učinkom na gospodarsko rast predstavljajo namenska sredstva. Za vlaganja v cestno in železniško infrastrukturo so to med drugim namenska sredstva na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo.
V sprejetem planu za leto 2024 ima Direkcija RS za infrastrukturo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest načrtovanih 82,7 mio evrov namenskih sredstev po Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo. Od tega je že prevzetih obveznosti oz. predobremenitev za 67 mio evrov, predvidena pa so še javna naročila in načrtovana sredstva v okviru sprejetega plana.
Glede na okvirno dinamiko po postopkih javnih naročil v teku je pri proračunskem uporabniku Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo Vlada Republike Slovenije na današnji seji odbora za gospodarstvo dala soglasje za prevzemanje in plačevanje obveznosti preko načrtovanih pravic porabe v višini 39,4 mio evrov, in sicer iz naslova prenosa nerealiziranih namenskih sredstev iz preteklega leta. Povečanje pravic porabe v višini 34,1 mio evrov je potrebno za razpise v pripravi oz. v teku (po zaključku postopka JN za prevzemanje obveznosti), za pospešitev dinamike in zaključek gradenj na že podpisanih pogodbah, pravice porabe v višini 5,3 mio evrov pa se bodo porabile za odkupe zemljišč in stroške odpravljanja posledic po izrednih dogodkih na železniški infrastrukturi.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
V Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrščen projekt »Pametne, odprte in trajnostne skupnosti«
Na odboru za gospodarstvo je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrstila nov projekt z nazivom »Pametne, odprte in trajnostne skupnosti – Evropsko digitalno inovacijsko središče (SRC EDIH). Evropska digitalna inovacijska stičišča (EDIH) so točke „vse na enem mestu“, ki podjetjem in organizacijam javnega sektorja pomagajo, da se odzovejo na digitalne izzive in postanejo konkurenčnejše. EDIH podpirajo podjetja pri izboljševanju poslovnih/proizvodnih procesov, izdelkov ali storitev z uporabo digitalnih tehnologij. Zagotavljajo dostop do tehničnega strokovnega znanja in testiranja ter možnost „testiranja pred naložbo“. Zagotavljajo inovacijske storitve, kot so finančno svetovanje, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, ki so osrednjega pomena za uspešno digitalno preobrazbo. Nudijo pomoč podjetjem pri reševanju okoljskih vprašanj, zlasti pri uporabi digitalnih tehnologij za trajnostnost in krožnost.
Vrednost celotnega projekta znaša 2.995.799,91 EUR, od tega 50 % prispeva Evropska unija, kar predstavlja 1.497.899,90 EUR. Lastni delež konzorcija bo znašal 25 % od skupne vrednosti projekta, 25 % delež skupne vrednosti projekta pa bo prispevalo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Projekt se je začel 1. oktobra 2022 in traja 36 mesecev. Financiranje tega projekta je vključeno v Program ukrepov spodbujanja podjetništva Ministrstva za digitalno preobrazbo v obdobju 2022 – 2030 in predstavlja državno pomoč.
Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
V Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrščen projekt “Prva pomoč za digitalizacijo Slovenije«
Na odboru je bil v veljavni Načrt razvojnih programov 2024 – 2027 uvrščen nov projekt z nazivom »Prva pomoč za digitalizacijo Slovenije – Evropsko digitalno inovacijsko središče (DIGI-SI EDIH). Evropska digitalna inovacijska stičišča (EDIH) so točke „vse na enem mestu“, ki podjetjem in organizacijam javnega sektorja pomagajo, da se odzovejo na digitalne izzive in postanejo konkurenčnejše. EDIH podpirajo podjetja pri izboljševanju poslovnih/proizvodnih procesov, izdelkov ali storitev z uporabo digitalnih tehnologij. Zagotavljajo dostop do tehničnega strokovnega znanja in testiranja ter možnost „testiranja pred investiranjem“. Zagotavljajo inovacijske storitve, kot so finančno svetovanje, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, ki so osrednjega pomena za uspešno digitalno preobrazbo. Nudijo pomoč podjetjem pri reševanju okoljskih vprašanj, zlasti pri uporabi digitalnih tehnologij za trajnostnost in krožnost.
Vrednost celotnega projekta znaša 3.331.199,97 EUR. Evropska komisija bo k projektu prispevala 50 % delež, lastni delež konzorcija bo znašal 25 % delež skupne vrednosti projekta, 25 % delež skupne vrednosti projekta bo prispevalo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Projekt se je začel 1. oktobra 2022 in traja 36 mesecev. Tudi financiranje tega projekta je vključeno v Program ukrepov spodbujanja podjetništva Ministrstva za digitalno preobrazbo v obdobju 2022 – 2030 in predstavlja državno pomoč.
Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
V Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrščenih pet projektov s področja superračunalništva
Na seji Odbora za gospodarstvo je Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila projekte: Nacionalni kompetenčni centri EuroHPC faza 2, Evropski center odličnosti za aplikacije-EcxelleratP2, MaX-Načrtovanje materialov na eXaskali, 09-Center odličnosti za večskalne simulacije MultiXscale in Kode za simulacijo plazme PlasmaPEPSC. Gre za projekte, ki spadajo v skupino projektov EuroHPC s področja superračunalništva. V okviru projektov se izvaja sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela.
Superračunalništvo (v nadaljevanju: HPC) je postalo ključnega pomena za raziskave ter digitalizacijo industrije in podatkovnega gospodarstva. Njegove številne praktične uporabe lahko koristijo širokemu naboru industrijskih in poslovnih sektorjev ter uporabnikom iz akademskih krogov, znanstvenih skupnosti in javnega sektorja. Znanstvene zmogljivosti ter industrijska konkurenčnost in neodvisnost Evrope so odvisne od dostopa do vrhunskih superračunalnikov in podatkovnih infrastruktur. Superračunalništvo ima ključno vlogo pri reševanju vprašanj, kot so napovedovanje podnebnih sprememb, napredno medicinsko modeliranje, razvoj novih zdravil, kibernetska varnost in umetna inteligenca.
Kot odgovor na izkazane potrebe je bilo oktobra 2018 ustanovljeno Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo EuroHPC JU (v nadaljevanju: Skupno podjetje) kot pravni in finančni okvir, ki združuje vire iz držav članic EU, takrat 32 držav (danes 34) in takrat dveh zasebnih članov (danes 4). Skupno podjetje je za svoje strateške naložbe sprva uporabljalo sredstva iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Po 20 mesecih delovanja je znatno povečalo skupne naložbe v HPC na evropski ravni in začelo izpolnjevati svoje poslanstvo, ponovno vzpostavitev vodilnega položaja Evrope na področju HPC. Do konca leta 2021 je vzpostavilo vrhunsko HPC in podatkovno infrastrukturo, dostopno javnim in zasebnim uporabnikom po vsej Evropi. Naložbe Skupnega podjetja podpirajo tudi strokovne centre za HPC po vsej Evropi, ki zagotavljajo široko dostopnost HPC v Uniji ter ponujajo posebne storitve in vire za industrijske inovacije (vključno z MSP), razvoj spretnosti na področju HPC ter raziskave in inovacije na področju ključnih strojnih in programskih tehnologij in aplikacij HPC. To povečuje zmožnost EU, da razvije inovativne tehnologije HPC.
Skupno podjetje je skladno z nameni in cilji Uredbe ter v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 podprlo ambiciozen program raziskav in inovacij za razvoj in vzdrževanje evropskega superračunalniškega ekosistema v smeri preseganja sedanje omejenosti raziskavam na tem področju, kar je potrebno za krepitev konkurenčnosti in za pomoč pri ustvarjanju novih trgov in družbenih aplikacij.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) je v predlaganem proračunu načrtovalo sredstva za sodelovanje pri razpisih slovenskih raziskovalcev, objavljenih v okviru Skupnega podjetja. Za vsak izbran raziskovalni projekt v okviru Skupnega podjetja bo ministrstvo sofinanciralo do največ 50 odstotkov upravičenih stroškov izbranega projekta.
Skupno podjetje je skladno s sprejetim programom dela za leto 2022 izvedlo načrtovane javne razpise. MVZI bo v štirih letih (2024–2027) sofinanciralo na razpisih izbrane projekte Nacionalni kompetenčni centri EuroHPC faza 2, Evropski center odličnosti za aplikacije-EcxelleratP2, MaX-Načrtovanje materialov na eXaskali, Center odličnosti za večskalne simulacije MultiXscale in Kode za simulacijo plazme PlasmaPEPSC, skupno v višini do nekaj več kot 1,9 milijona evrov. Vsak projekt ima predvideno svojo dinamiko.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Problematiki razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin
Na odboru je Vlada sprejela odgovor na Mnenje Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Problematiki razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin in ga pošlje Državnemu svetu.
Vlada na Mnenje navedene Komisije odgovarja naslednje:
Vlada se je seznanila, da bo Državni svet organiziral skupen sestanek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG), Lovske zveze Slovenije (LZS) in Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s ciljem iskanja oziroma ponovnega tehtanja ustreznih rešitev za obravnavano problematiko.
Glede priprave ustrezne zakonodaje oziroma sprememb Vlada odgovarja, da je bil na podlagi predloga LZS v letu 2023 pripravljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, kjer je bil prvotno predlagan »neodplačen prenos lastninske pravice« v korist lovskih družin in LZS. V postopku usklajevanja Vlada predloga LZS ni podprla iz pravnosistemskih razlogov.
Prenos lastninske pravice za nekatera zemljišča v lasti Republike Slovenije na lovske družine ali LZS bi predstavljal izjemno nesistemsko zakonsko ureditev, ki bi brez celovite predstavitve analize (dejanskih in pravnih razlogov) vnesla sporno prakso revidiranja že zaključenega lastninjena družbene lastnine, dobrovernim zakonskim upravljavcem nepremičnega premoženja države pa ne le vzela nepremično premoženje in jim v zvezi z neodplačnimi odsvojitvami nepremičnin celo naložila finančne obremenitve, temveč bi se s tem celo nakazalo nespoštovanje odločitev sodišč.
Prav tako bi prenos lastninske pravice predstavljal odstop od sistema, ki ga je začrtal osnovni Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93), ki je začel veljati 11. marca 1993, katerega 14. člen v pretežno nespremenjenem besedilu velja še danes kot del Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Na njegovi podlagi so namreč določena kmetijska zemljišča in gozdovi postali last Republike Slovenije oziroma občin in so se po stanju ob njegovi uveljavitvi skupaj še z nekaterimi drugimi kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi (ki so postali last Republike Slovenije oziroma občin po drugih predpisih) prenesli na SKZG oziroma na občino, ki sta postala pravna naslednika dotedanjih upravljavcev.
Vlada izpostavlja tudi popolno negospodarnost takšne zakonske rešitve, ki ne bi upoštevala stroškov prenosa, morebitnih investicij na predmetnih zemljiščih in drugih pravnih razmerij, povezanih z ravnanjem s predmetnimi nepremičninami, in pravno negotovost upravljavcev državnega premoženja ter drugih lastnikov, katerih zaupanje v zaključenost izvedenega lastninjenja družbene lastnine bi bilo popolnoma porušeno.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Mnenje o predlogu sklepa za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi
Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada sprejela Mnenje na Predlog sklepa za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec), ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki za dolgotrajno oskrbo je pred sprejetjem Zakona o dolgotrajni oskrbi vodilo v vse težje dostopno dolgotrajno oskrbo za socialno šibkejše. Z namenom sprememb v okoliščinah dolgožive družbe nevzdržnega scenarija je bila vzpostavljena dolgotrajna oskrba kot nov, peti steber socialnega zavarovanja z lastno blagajno in virom financiranja.
Z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi se približujemo standardom držav Evropske unije, ki v primerjavi s Slovenijo v povprečju namenjajo več javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Slovenija je do sedaj za dolgotrajno oskrbo namenjala le 1,0 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko znaša evropsko povprečje javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi se bo Slovenija približala 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Na Nizozemskem, Švedskem, Danskem, v Belgiji, Franciji in na Finskem javni izdatki dosegajo od 2 do 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in njenega financiranja je bila v Sloveniji nujna ne le zaradi zagotavljanja kakovostnega življenja ljudem v vseh življenjskih obdobjih, temveč tudi zaradi demografskih trendov. Leta 2030 bo skoraj četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Dolgoživost je izredno pozitiven pojav, vendar obenem terja odgovornost države, da temu prilagodi svoje sisteme, česar se je ta vlada zavzeto lotila.
Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Vlada o proračunskih prerazporeditvah
Na sejah odborov je vlada tudi odločila o prerazporeditvi pravic porabe proračunskih sredstev za leto 2024 in odprtju nove proračunske postavke pri Državni volilni komisiji.
Med drugim bomo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znotraj njihovega finančnega sistema prerazporedili sredstva v višini 3,3 milijone evrov za nakup obvezne informacijske podpore pri izvajanju intervencij v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo.
Na Državni volilni komisiji pa se bo odprla nova proračunska postavka, na katero se z prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije prenese 2,2 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena za izvedbo treh posvetovalnih referendumov, in sicer referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor ter o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.
Vir: Ministrstvo za finance
